V reviji za klinično prehrano European Journal of Clinical Nutrition so objavili rezultate raziskave kakovosti živil v različnih evropskih državah. Izkazalo se je, da je pogoje za razvrstitev med bolj zdrava živila najmanj vzorcev izpolnjevalo v Sloveniji, največ pa v Veliki Britaniji.
Raziskava je potekala v okviru evropskega raziskovalnega projekta CLYMBOL, ki ga sofinancira evropska komisija, v Sloveniji pa ga izvajata Univerza v Ljubljani in Inštitut za nutricionistiko. V raziskavi so preverjali prehransko kakovost 2000 predpakiranih živil, ki so jih kupili v trgovinah v Sloveniji, Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem, posebno pozornost pa so posvetili živilom, ki jih proizvajalci označujejo kot bolj zdrava ali s posebnimi ugodnimi prehranskimi lastnostmi. Živila so bila naključno izbrana.
Kako so vrednotili živila
Živilom so določili hranilno vrednost, ki je bila osnova za nadaljnja vrednotenja. Pri vrednotenju so uporabili poseben sistem profiliranja živil, ki je bil razvit za identifikacijo živil z manj ugodno prehransko sestavo.
»Ugotovili smo, da je pogoje za razvrstitev med živila z ugodnejšo prehransko sestavo izpolnjevalo 43 odstotkov vseh vzorčenih živil in 61 odstotkov živil, ki so jih proizvajalci označili s posebnimi prehranskimi ali zdravstvenimi lastnostmi. Zanimiva je ugotovitev, da je bilo najmanj živil z ugodno prehransko sestavo vzorčenih v Sloveniji. Izmed vseh vzorčenih živil je bilo v skupino prehransko bolj ugodnih živil pri nas razvrščenih le 39 odstotkov vzorcev, medtem ko je bilo v Veliki Britaniji takšnih vzorcev 53 odstotkov. Podobni so tudi rezultati vrednotenja živil, ki so jih proizvajalci označili kot zdrava. Le 50 odstotkov takšnih vzorcev iz Slovenije je izpolnjevalo merila za prehransko ugodna živila, medtem ko je bil ta delež na Nizozemskem kar 81 odstotkov,« je pojasnil doc. dr. Igor Pravst, iz Inštituta za nutricionistiko.
Tudi pogostost navajanja prehranskih in zdravstvenih trditev ter simbolov na živilih je bila med državami precej različna. S takšnimi trditvami je bila označena približno četrtina vzorčenih živil. Še posebno pogoste so bile prehranske trditve, ki so jih v Sloveniji našli na 19 odstotkih živil, medtem ko so bile zdravstvene trditve prisotne na 13 odstotkih vzorčenih živil. Ugotovili so, da z zdravstvenimi trditvami označena živila v povprečju sicer vsebujejo nekoliko manj energije, sladkorja, nasičenih maščob in natrija ter več prehranskih vlaknin, vendar pa razlike večinoma niso bile zelo velike.
Prof. dr. Mike Rayner z Univerze v Oxfordu zato predlaga, da bi lahko s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami označili le živila, ki bi izpolnjevala posebne prehranske pogoje: »Uvedba takšnih meril, četudi ne preveč strogih, bi pomembno izboljšala hranilno sestavo živil, ki se predstavljajo kot bolj zdrava, še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kako pomemben bi bil vpliv takšnih razlik na širše javno zdravje.«
Vpliv potrošnikov
Raziskava je pokazala, da je na področju sestave živil prostora za izboljšave še veliko, tudi v Sloveniji, vendar pa bo potreben tudi premik na strani potrošnikov, opozarja doc. dr. Anita Kušar iz Inštituta za nutricionistiko: »Če bomo potrošniki bolj posegali po živilih z ugodno prehransko sestavo, se bo na povečano povpraševanje živilska industrija hitro odzvala s povečano ponudbo. Navaditi pa se bo treba na nekoliko manj sladka, manj mastna in manj slana živila, pogosteje pa bomo morali posegati tudi po polnovrednih živilih. Tudi vse nas, ki izvajamo programe promocije pestre in uravnotežene prehrane, čaka še veliko dela,« so sporočili iz Inštituta za nutricionistiko. lo