Novica, da je Janez Kocijančič čez noč postal vršilec dolžnosti Evropskih olimpijskih komitejev (EOC), močno odmeva na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. V slovenskem taboru zato, ker Slovenec vodi najvišjo evropsko olimpijsko ustanovo, ki vključuje 51 nacionalnih olimpijskih komitejev, v mednarodnem pa predvsem zaradi škandala s prodajo olimpijskih vstopnic, zaradi katerega so v Riu de Janeiru brazilske oblasti aretirale 81-letnega Pata Hickeyja. Po aretaciji je predsednik irskega olimpijskega komiteja odstopil z vseh funkcij, ki jih opravlja v mednarodnih krogih, in se zaradi šibkega zdravja preselil v bolnišnično oskrbo.
Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) od leta 1991 do 2014, je že vrsto let najvišji slovenski športnopolitični funkcionar v mednarodnih krogih. Je dolgoletni podpredsednik Mednarodne smučarske organizacije (FIS), od leta 2013 pa je tudi podpredsednik Evropskih olimpijskih komitejev. Ko so v Braziliji Hickeyju odvzeli prostost, je Kocijančič postal vršilec dolžnosti EOC. Kocijančič je bil v prvih dneh olimpijskih iger prisoten v Riu de Janeiru, med drugim tudi na dvigu slovenske zastave v olimpijski vasi.
Moti ga javni linč
»Zadeve okrog aretacije Hickeyja ne morem komentirati. Evropski olimpijski komiteji mu bomo skušali stati ob strani, saj bo v naših očeh nedolžen, dokler mu morebiti ne dokažejo nasprotnega. Upam, da bo imel Hickey možnost pojasnitve svojih stališč. Zelo čudno se mi zdi, da tako v Sloveniji kot v tujini prihaja do aretacij s kamerami in novinarji. V takšnih primerih gre za začetek javnega linča, ki ni v skladu s pravnimi in etičnimi vrednotami,« je zadevo komentiral 74-letni Janez Kocijančič in dodal, da je irski kolega storil prav, ko je takoj po aretaciji odstopil z vseh funkcij, ki jih opravlja.
»Nikomur ne bi privoščil, da bi kakršno koli funkcijo prevzel v takšnih razmerah, kot sem jo sam. V prvi vrsti si želim, da gre pri Hickeyju za začasni odstop. Dokler bom vršilec dolžnosti predsednika, bom svojo nalogo opravljal vestno in bom vodil tekoče posle toliko časa, dokler jih bom moral. Evropske olimpijske komiteje čaka cela vrsta aktualnih projektov. Funkcije opravljamo v drugi polovici mandata, nove volitve pa bodo prihodnje leto,« odgovarja novi v. d. predsednika EOC.
Eden večjih in vidnejših projektov EOC v zadnjem obdobju je bila organizacija lanskih prvih evropskih iger v Bakuju. Izvedene so bile zelo pompozno, saj je Azerbajdžan v težkih gospodarskih časih vložil ogromno denarja. Naslednje evropske igre naj bi bile čez tri leta v Moskvi, a je postala lokacija zaradi ruske dopinške problematike in izključitve ruskih atletov z olimpijskih iger vprašljiva. Kot kažejo trenutne razmere, bo moral EOC v najkrajšem času najti rezervno lokacijo, ki bi zagotavljala mirnejšo prihodnost novonastalih iger.
Kocijančiču ne pripadajo Hickeyjeve funkcije
Hickey je bil tudi član izvršnega odbora Mednarodnega olimpijskega komiteja in namestnik vodje Združenja mednarodnih olimpijskih komitejev (ANOC). Član MOK je bil dve desetletji, preden je postal predsednik EOC. »Mednarodni olimpijski komite je povsem svoj in samostojni organ, ki člane z glasovanjem potrjuje na svojih sejah. Predsedniku EOC ne pripada članstvo v nobeni drugi mednarodni organizaciji, kar pomeni, da mi ne pripada nobena od Hickeyjevih funkcij,« pojasnjuje Janez Kocijančič.
Medtem ko je predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec zapustil prizorišče v Braziliji že kmalu po koncu judoističnih bojev, je trenutno najvišji predstavnik OKS v Braziliji generalni sekretar Edvard Kolar. »Hickey je v mojih očeh velik gospod. Težko verjamem, da se je podal v tako umazane posle,« nam je na olimpijskem prizorišču dejal Kolar. »Za Olimpijski komite Slovenije je velika čast, da tako pomembno organizacijo kot vršilec dolžnosti vodi Slovenec, ki je naš častni predsednik. Kakšnih koristi pa od tega ne pričakujemo. Če bi bil Kocijančič predsednik EOC, bi se moral v vsakem primeru distancirati od lokalnih interesov,« še pojasnjuje Kolar.
