V našem prostoru obstaja dolga tradicija uglasbitve poezije slovenskih pesnikov. Skladatelji klasične in zabavne glasbe so po njej posegali redno, prepletli so jo v samospeve in zborovsko glasbo, z njo so rasli Slovenska popevka in številni šansonjerji. Nekateri pesniki so dobili kar svoje glasbene ambasadorje: Čompe so umelanholile verze Daneta Zajca, Same babe so alter sinonim za poezijo Kajetana Koviča in Frana Milčinskega - Ježka, mlada lirična kantavtorica Ditka v zadnjem času postaja zastavonoša poezije Ferija Lainščka. Kar 12-letno tradicijo že ima projekt Rokerji pojejo pesnike, pri Kulturnem centru Mariboru vedno poskrbijo tudi za antologijske posnetke teh koncertov. Imamo pa celo multimedijsko antologijo sodobnih domačih pesnikov 20. stoletja, ki sta jo pobudnik pesnik Milan Dekleva in Nino de Gleria v vlogi uglasbovalca v prvi vrsti namenila otrokom in mladini. Med priljubljenimi pesniki je tudi Srečko Kosovel. Eden zadnjih Prešernovih nagrajencev, skladatelj Pavle Merkù, je v svojem obsežnem vokalnem opusu Kosovela postavil dobesedno na piedestal.
Po okusu otrok
Zadnjega v vrsti projektov uglasbitve poezije je dodala primorska glasbenica in lutkarica Nika Solce in ga ravno tako namenja najmlajšim. K poeziji Srečka Kosovela je glasbo pisala že prej, denimo za trio Faronika, in v vlogi interpretke Kosovelove poezije smo jo ravno pred dnevi slišali tudi na Trnfestu. S svojim najbolj svežim projektom, ki pa je že ugledal luč sveta tudi na zgoščenki, Kosovelovimi otroškimi pesmimi, se nocoj ponovno vrača v Ljubljano, tokrat na PikniKoncert v Tivoliju, pod borovci pri promenadi ob 18. uri. Spremljal jo bo kitarist Tilen Stepišnik. Projekt je promocijsko prvič predstavila pred dnevi v Kopru.
Kosovel je v svojem kratkem življenju napisal kar nekaj pesmi za otroke. V njih je bil manj dramatičen kot sicer, bolj optimističen in izkazal se je kot tenkočuten opazovalec vsakdana ljudi, živali in narave. Njegova najbolj znana otroška pesem je verjetno Otrok s sončnico, ta pa se je znašla tudi v izboru Solcetove.
»Poezijo sem seveda priredila za otroke. V glasbi so se znašle primesi različnih stilov, od balkanske, ruske, slovenske vse do indijske ljudske glasbe. Vendar jo lahko poslušajo tudi odrasli. Borovci so zašumeli ... sonce na travi mehko zeleni … zveni tako, da se s tem lahko poistovetijo tudi otroci,« še dodaja glasbenica Nika Solce.
Od pesmi do muzikala
Ploščo je sicer posnela z moldavskim violončelistom Martinom Neago, s katerim sodeluje že nekaj let. »Zelo hitro razume, na kakšen način želim nekaj uglasbiti. Sama si izmislim melodijo in jo nato skupaj aranžirava, pri tem pa ne potrebujeva notnega zapisa. Pesmi nastajajo sproti,« pravi Solcetova. In ker njen siceršnji glasbeni spremljevalec zna več slovanskih jezikov, mu je tudi Kosovelova poezija razumljiva.
Otroci so hvaležno pa tudi kritično občinstvo, kar Solcetova ve že iz lutkarskih vod. Pravi tudi: »Zelo hitro vidijo, ali na odru blefiraš ali si pristen, in se zelo hitro odzovejo. Veliko k vzdušju pripomore tudi tvoja energija. Prav zanimiv bo njihov tokratni odziv, kajti veliko glasbe je bolj mirnega značaja. Glasbe za otroke sem se torej lotila z druge strani, kot se je ponavadi, ko se zanje piše poskočna in enostavna glasba. Saj tudi ta glasba ni pretirano zapletena, je pa drugačna.«
Projekt pravzaprav še ni končan, kajti iz vsega skupaj se razvija še otroški lutkovni muzikal. S tem bo Kosovelova glasba zaživela še v razširjeni instrumentalni zasedbi, ki se bo pozneje Solcetovi pridružila tudi na koncertih.
