V Zgodovinskem atriju mestne hiše so odprli razstavo Keramika v Magistratu, ki so jo že trinajstič zapored pripravili v Društvu keramikov in lončarjev Slovenije. Tokrat sodeluje kar petinsedemdeset slovenskih ustvarjalcev, ki so ustvarjali na temo Ljubljane, zelene prestolnice Evrope. Tema je člane društva, v katerem sodelujejo tako akademski slikarji kot kiparji, veliko likovnikov in arhitektov ter oblikovalcev in ustvarjalcev drugih profilov, med drugim povabila k razmisleku o skrbi za okolje ter spoštovanju narave in sočloveka.
Od tradicije…
Kljub enotni temi je razstava seveda zelo raznolika, saj so zastopane različne avtorske tehnike in estetike, opozarja umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Monika Ivančič Fajfar. Na eni strani, razlaga, je tako mogoče videti klasično keramiko – ta temelji na obrtnem oblikovanju posodja, vaz, krožnikov in variacij na to temo z raznimi dekorativnimi pristopi. Primer tradicionalnega lončarstva, med drugimi, je delo PütraSaše Žumana. Svojevrstne naloge pa se je lotila tudi Tatjana Hlačer, ki je postavila inštalacijo iz pečnic. Plošče iz žgane gline za zunanje stene lončenih peči je sopostavila v zgodbo, ki pripoveduje o vračanju k rokodelski oziroma pečarski tradiciji, ki je znova vse bolj živa; včasih so bili rokodelci ob trgovcih in vojakih nujni del življa v starem mestnem jedru Ljubljane.
Na drugi strani je na razstavi prisotna figuralika, torej oblike, ki so sorodnejše kiparskemu pristopu, denimo GorilaMateja Stoparja ali Kačja kraljicaMaje Fonda Cirman. Obenem so na ogled dela, v katerih avtorji bolj kot obliko poudarjajo vsebino, torej družbenokritične ali ekološke ideje, vezane tudi na naš odnos do družbe in hrane, denimo engobirana keramika Stanke MrvaStop – ločuj! ali Ozonska luknjaAne Hanzel.
... k abstrakciji in organskemu
Najbolje so na tokratni z naravo tematizirani razstavi zastopana dela abstraktnih, geometrijskih ali organskih oblik. To skupino izdelkov zagotovo dobro predstavljajo Zmaj iz pravljiceIrene Kramer, futuristična Rajska pticaGregorja Mavra in TravnikDani Žbontar, pa tudi skupinska umetniška instalacija visečih listov, pri kateri je sodelovala večina razstavljalcev. »Delo pri skupnem projektu zahteva strpnost in prilagajanje ter ustvarjalno sožitje. Posamezniki smo navsezadnje listi na istem drevesu, odtis v svežo glino pa simbolizira pečat, ki ga vsak pusti v skupnosti, mestu ali družbi,« pove Ivančič-Fajfarjeva o viseči instalaciji, ki s svojo spontano mobilnostjo lovi trenutke svetlobe in vabi obiskovalca, da se sprehodi skoznjo. Prava posebnost med razstavljenimi deli so zagotovo tudi avtoportreti Borisa Tarmana, Moja barjanska razpoloženja so namreč narejena v tehniki grafike v glini.
Provokativen material
Obrt in umetnost se v ustvarjanju s keramičnimi in lončarskimi formami ne ločujeta, temveč prekrivata, meni predsednica društva keramikov in lončarjev Miljanka Simšič. »Vsako delo ima seveda svojo specifiko, a trudimo se, da bi dali keramiki prav vsa mesta, ki ji pripadajo. Glina je tako kot posredni tudi kot končni material v umetniškem svetu zelo prisotna, gre za provokativen material, saj je to – kakor koli obračamo – vendarle naša zemlja. Slednja ima izjemno lastnost, da ljudi povezuje in združuje, naredi pozitivno misleče,« pove. Dodaja še, da ustvarjalce zasvoji prav dejstvo, da ponuja keramika kot material toliko različnih možnosti, zato morajo biti avtorji za delo z njo tudi izjemno tehnološko podkovani.
Enkrat na teden, ob sredah popoldne, bodo v okviru razstave, ki si jo bo mogoče ogledati še do 8. septembra, med drugim potekale brezplačne keramične delavnice. Ljubitelji tovrstnega ustvarjanja se bodo lahko lotevali različnih nalog – z Dragico Čadež bodo denimo že kmalu oblikovali živalske figure, z Boštjanom Dobovškom pa se bodo zatem preizkusili v izdelavi piščalk.