»Dojenje je nekaj povsem preprostega, naravnega. Kar samo steče. Je pa trajalo kakšen mesec, da sva s Stello ujeli nekoliko bolj urejen ritem. Prej sva se dojili skoraj vsako uro. Najbolje je ponoči, ko mi ni treba vstajati in pripravljati stekleničke,« je povedala mlada mamica Sabina, potem ko je trimesečno Stello podojila kar med klepetom s prijateljicami na Petkovškovem nabrežju v Ljubljani. »Ne, nikoli nisem v zadregi, kje bi jo dojila. Če želiš malo diskretnosti, se pač nekoliko zakriješ s pleničko,« še pove.
Z njo se strinja tudi mamica treh otrok Tina, ki pa vendarle pristavi, da ima nekaj njenih prijateljic težave s tem, kje bodo podojile in previle otroka. Je pa vsak otrok popolnoma drugačen, poudari in pove, da je dojenje pri vseh njenih treh otrocih steklo kot nekaj najbolj samoumevnega že v porodnišnici. »Otroku je treba samo prisluhniti, vse pove in pokaže sam. Ajda se je dojila enajst, Val trinajst mesecev, koliko časa bo ustrezalo najmlajši Neži, bomo pa še videli,« pravi Tina.
Da je dojenje idealen način hranjenja dojenčka, ki koristi materi in otroku, mleko pa najbolj prilagojena hrana otrokovim potrebam, zagotavljajo tudi strokovnjaki. Priporočajo, da se otroke izključno doji do dopolnjenega šestega meseca starosti, ob ustrezni dopolnilni prehrani pa do dveh let in še dlje, če si to želita oba.
Dojenje nima urnika
Zdrav novorojenček naj bi se dojil na eno do tri ure, kar pomeni od 8- do 12-krat na dan z različno dolgimi premori. Strokovnjaki ne priporočajo dojenja po urniku niti omejevanja dojenja, marveč prilagajanje dojenčkovim potrebam. A mleko ni le hrana, »je tudi način vzpostavitve stika med materjo in otrokom, ki slednjemu omogoča veliko ugodja in mu zagotavlja bližino ter občutek varnosti«, poudarja Marina Popović Frangež, pobudnica podporne skupine Dojiva.se z družbenega omrežja facebook, kjer se druži več kot 6600 uporabnic. Te v skupini iščejo zlasti pomoč pri težavah z dojenjem, pogosto pa jim pomagajo tudi pri drugih izzivih nosečnosti in materinstva. Ob mednarodnem tednu dojenja, ki ga zaznamujemo prvi avgustovski teden, pa se skupina že tretje leto zapored seli iz virtualnega sveta v parke in ulice slovenskih mest. To soboto in nedeljo se bodo tako doječe matere družile v Mariboru, Ljubljani, Celju, Murski Soboti, Kranju, Krškem, Škofji Loki, Tržiču, Izoli, Ajdovščini in na Ptuju.
Tema letošnjega festivala je »Zaupam si. Dojiva se.« in je namenjena opogumljanju žensk, da ponovno prisluhnejo svoji intuiciji. V poplavi informacij in dobronamernih nasvetov je pomembno, da se ženska zanese na svojo presojo in občutek, poudarja Frangeževa.
V luči okoljske pravičnosti
Poleg individualnih koristi za dojenčka in mater pa materino mleko prinaša ugodnosti tudi trajnostnemu razvoju. Da ga je treba uporabljati smiselno, zmerno in učinkovito, vse bolj prepričljivo dokazujejo številni sodobni znanstveni izsledki. Premisleku o pomenu dojenja za trajnostni razvoj pa je posvečen tudi svetovni teden dojenja.
Seveda pa samo premislek ni dovolj. Da bi matere dojile, mora biti dojenje vsesplošno sprejeto in ozaveščeno kot temelj sonaravnega razvoja zdrave skupnosti v zdravem okolju, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Zato predlagajo, da kot družba temeljito razmislimo predvsem o tem, kaj matere potrebujejo, da bodo lahko uresničevale svojo odločitev za dojenje.
Pri tem je zelo pomembno prepoznavanje in odstranjevanje ovir, ki jim pri dojenju niso v pomoč. »Ovire so lahko že pomanjkljive ali napačne informacije, znanje in spretnosti, sramežljivost in pomanjkanje samozavesti, delovne in študijske obveznosti, časovne ovire, pomanjkanje podpore partnerja, družine, prijateljev, neustrezne prakse obporodne skrbi ali pa celo kulturno prepričanje, da je dojenje 'nevidna' in zasebna dejavnost, ki ne sodi v javni prostor,« je sklop ovir zajela dr. Zalka Drglin z NIJZ, a dodala, da je skoraj vse te ovire mogoče preseči ali jih razgraditi.
Naložba za prihodnost družbe
Pri tem je pomembno zlasti informiranje in ozaveščanje različnih ciljnih skupin, kot so bodoče matere in očetje, člani širše družine, prijatelji, delodajalci in lokalna skupnost. Predvsem pa so pomembni ozaveščanje odločevalcev, ustvarjanje podporne mreže znotraj družine, lokalne skupnosti, nevladnih organizacij, delovnega okolja in svetovalcev ter skrb za ustrezne časovne in prostorske pogoje za pomoč pri dojenju. Na dojenje vplivajo tudi ustrezno ukrepanje ob zdravstvenih težavah dojenčka ali matere, zagotovljeni bivanjski, finančni in drugi materialni viri, zagotovljen čas in možnosti za posvečanje dojenčku (porodniški dopust, dopust za nego in varstvo otroka), ustrezno porazdeljene družinske in gospodinjske obveznosti, enakopravnost spolov, ustrezna okolja v javnih prostorih in še marsikaj.
»Omogočanje možnosti za dojenje je soodgovornost zdravstvenih in drugih strokovnjakov, delodajalcev, družine, prijateljev, lokalne skupnosti in zavezujoča naloga družbe, ki predstavlja naložbo za dobro prihodnost,« je še dejala Drglinova.
