Potem ko je zaradi naraščajočih pritiskov iz koprskega pristanišča Marko Jazbec minuli petek odstopil s čela Slovenskega državnega holdinga (SDH), so člani njegovega nadzornega sveta za začasno predsednico uprave imenovali Lidio Glavina, sicer nadzornico SDH.
Vodenje bo za največ šest mesecev prevzela sredi tega meseca, s tem pa se ji bo članstvo v nadzornem svetu SDH zamrznilo. Glavinova, ki ima tako slovensko kot italijansko državljanstvo, je sicer izvršna direktorica v avstrijski skupini Imsa Group. V preteklosti je dobrih deset let zasedala vodilna mesta v koncernu Electrolux, pred tem pa je bila finančna direktorica družbe Husqvarna Forest & Garden v Sloveniji.
Za izbor novega predsednika uprave so nadzorniki SDH pod vodstvomDamjana Beliča včeraj že imenovali nominacijsko komisijo, ki bo takoj začela postopke za popolnitev tričlanske uprave. Preostali dve članici uprave sta Anja Strojin Štampar in Nada Drobne Popovič. Po seji je Belič dejal, da se je nadzorni svet SDH na nastale razmere hitro odzval, saj želi, da se vse predvidene aktivnosti nemoteno izvajajo naprej.
Nadzorniki SDH pričakujejo, da uprava in nadzorni svet Luke Koper nemudoma zagotovita, da bodo delovni procesi v Luki Koper stekli nemoteno in da bo koprska družba delovala s polnimi zmogljivostmi. Nastale zamude je treba odpraviti in povrniti okrnjen ugled družbe, so prepričani.
Parlament bi bil zasut s predlogi za odpoklic
Koalicijo pa poleg dogajanja v Luki Koper in ob njej te dni zaposluje tudi glasovanje o spremembah zakona o SDH. Na omenjenem odboru je bil namreč s pomočjo nekaterih poslancev vladnih strank sprejet predlog poslanske skupine nepovezanih poslancev, da lahko odpoklic nadzornikov holdinga poleg vlade predlaga tudi državni zbor. Pri tem ni navedeno, niti koliko bi moralo biti predlagateljev takšnega odpoklica, niti v kakšnem primeru bi ga lahko poslanci predlagali oziroma bi ga državni zbor sprejel, niti kakšen kvorum bi bil za to potreben.
Razplet tega glasovanja v parlamentarnem odboru za finance del naših sogovornikov razume kot »paktiranje nekaterih poslancev vladnih strank z opozicijo«, drugi del pa kot »veliko šlamastiko«. »Če bo takšna rešitev dokončno potrjena, bi pomenila, da bi lahko vsak poslanec, ki bi imel pet minut časa in mu kdo od nadzornikov SDH ne bi bil všeč, predlagal njegovo razrešitev. S sprejemom takšne rešitve bi bil ustvarjen stalen politični pritisk na nadzornike in upravo SDH. Parlament bi bil nedvomno v trenutku zasut s predlogi za odpoklic,« je mogoče slišati v koalicijskih vrstah.
Finančno ministrstvo ni pripravilo predloga sprememb
In kako je prišlo do sprejema takšnega člena? Ker finančno ministrstvo kljub večkratni napovedi ni pripravilo predloga sprememb zakona o SDH in ker je v javnosti pa tudi v političnih vrstah prisotno veliko nezadovoljstvo z delovanjem holdinga, so tudi poslanci koalicije ocenili, da je predlog sprememb zakona o SDH, ki ga je v proceduro vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev, primeren za drugo obravnavo. Za tak sklep je na majskem parlamentarnem zasedanju glasovalo 70 poslancev, nihče pa ni bil proti. Ob tem so se v koalicijskih vrstah dogovorili, da bodo pri drugem branju sprejeli dopolnila, s katerimi bodo predlagane štiri člene, pod katere je prva podpisana Alenka Bratušek, pomembno predrugačili. Tega so se v odboru za finance v pretežni meri tudi držali. Zapletlo se je pri členu, s sprejemom katerega bi lahko poleg vlade odpoklic člana nadzornega sveta SDH predlagal tudi državni zbor. Ta je namreč ob podpori poslanca SD Janka Vebra in nekaterih poslancev SMC dobil potrebno večino.
V največji vladni stranki tak razplet pripisujejo »tehnični napaki«, saj naj nekateri njihovi poslanci ne bi vedeli, o katerem členu sploh glasujejo. A to ničesar ne spremeni. Ker ni bil sprejet amandma k omenjenemu členu, ga v zadnji obravnavi ni mogoče več spremeniti. Tako ostaneta dve možnosti. Državni zbor lahko predlog sprememb zakona o SDH z vsemi posledicami, ki jih prinaša omenjeni člen, potrdi ali pa ga v celoti zavrne. V koaliciji se zavedajo, da bi zavrnitev sprememb zakona v opoziciji in tudi v delu javnosti sprožila glasne odmeve, češ da vladajoči ščitijo holding in da imajo za to nedvomno svoje interese oziroma da si ne želijo transparentnega upravljanja državnega premoženja. Tako se je pojavilo celo razmišljanje, da bi k enemu od preostalih členov, h kateremu je bil sprejet amandma in ga je torej v zadnji obravnavi še mogoče spremeniti, kot prehodno določbo zapisali, da začne rešitev državnega zbora kot mogočega predlagatelja odpoklica nadzornikov SDH veljati šele z nekajmesečnim zamikom. Do tedaj pa bi takšno rešitev že spremenili. A tudi v koalicijskih vrstah ni osamljena ocena, da bi bil tak izhod sicer »možen, a sila prozoren in neprimeren«.
