Slovenija bi lahko za domače znanstvenike pridobila sredstva iz posebnega bruseljskega sklada Cofund Marie Sklodowska-Curie, vendar je bila naša država doslej pri kandidiranju neuspešna. Agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) se je prijavljala na ta razpis v letih 2011 in 2012, ko je agencijo vodil še direktor Franci Demšar. »K nižji oceni so med drugimi prispevale nedorečenosti glede mednarodne in medsektorske mobilnosti raziskovalcev, glede enakih možnosti raziskovalcev v evropskem prostoru in prevelike osredotočenosti na raziskovalce iz Slovenje in zaradi premalo opredeljene karierne poti,« je pojasnil sedanji direktor agencije Jozsef Györkös. »Pripombe so bile tudi na postopek izbire raziskovalcev oziroma takratne kriterije, ki se recenzentom niso zdeli dovolj pregledni,« je dodal. ARRS je obakrat kandidirala za 7,4 milijona evrov.
Slovenija ena redkih brez dostopa
V središču pozornosti je pri tem zapleteni pravilnik o ocenjevanju znanstvenih del, ki je temelj delovanja ARRS in na katerega imajo tudi domači znanstveniki že več let pripombe. Nekateri prostodušno priznajo, da ga ne razumejo, drugi opozarjajo, da »točkovanje« znanstvenih dosežkov, kot ga opredeljuje pravilnik, ni primerno, saj je v njem prevelik poudarek na seštevanju točk, premalo pa se agencija posveča vsebinskemu ocenjevanju znanstvenega dela. Slovenija je zaradi težav z ocenjevanjem znanstvenih dosežkov v domačem okolju sicer ena redkih članic EU, ki do sredstev Cofund nimajo dostopa.
Ker je bila ARRS na razpisu Cofund, ki bi bil posebej primeren za sofinanciranje dela mladih znanstvenikov, neuspešna, je tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) pozvalo ARRS, naj pravila prilagodi.
Trenutno je ta ponavljajoči se razpis v Bruslju ponovno odprt, čas za prijave je do 29. septembra, vendar se namerava ARRS prijaviti na tistega, ki bo razpisan prihodnje leto. Skupaj državam v Bruslju ponujajo 80 milijonov evrov, od tega 30 milijonov za doktorsko raziskovanje (mladih znanstvenikov). V lanskem proračunu ARRS je bilo glede na predlansko leto šest odstotkov več sredstev za znanost, a znesek (okrog 140 milijonov evrov) je še vedno za petino manjši od leta 2010, ko se je začelo financiranje znanosti v Sloveniji drastično zmanjševati.
Na ARRS pravilnik, ki si ga je zamislilo še prejšnje vodstvo agencije, že dve leti po prihodu novega direktorja agencije Jozsefa Györkösa spreminjajo in izboljšujejo. V pravilniku je tako poslej manj enačb in odstotkovnih razmerij, na domačih razpisih pa namesto številskega merjenja uvajajo več vsebinskega ocenjevanja. Györkös zagotavlja, da bodo ob naslednji prijavi na Cofund leta 2017 pripombe izpred petih let upoštevane, obenem pa, da se je pravilnik odtlej že bistveno spremenil.
Mladi znanstveniki še odrinjeni
Na razpis Cofund se lahko glede na razpisne pogoje iz Slovenije prijavi samo ARRS, posamezne univerze oziroma raziskovalne ustanove pa ne. Kot nas je opozorila znanstvenica Urša Opara Krašovec s Fakultete za elektrotehniko, ki je tudi članica komisije za ženske v znanosti pri MIZŠ, so sredstva iz Cofunda posebej primerna za (mlade) znanstvenike in znanstvenice, ki gostujejo v tujini. »Financiranje je zamišljeno tako, da je sofinancirano raziskovanje na tuji univerzi ali inštitutu, potem pa še eno leto raziskovanja, ko se raziskovalec vrne v matično ustanovo. Cofund tako podpira reintegracijo znanstvenikov v domače okolje, saj je to lahko za marsikoga težavno,« pojasnjuje naša sogovornica. Težava znanstvenikov, ki odhajajo za daljši čas raziskovat na tuje univerze, je, da ob povratku zanje ni vedno zagotovljenega delovnega mesta, ki so ga prej zasedali. Ob vse hujših finančnih pritiskih na raziskovalne ustanove se tako dogaja, da se raziskovalci bodisi ne odločajo za odhod v tujino, saj želijo dolgoročno obdržati službe doma in si s tem zagotoviti vsaj temeljno eksistenco, bodisi se odpravijo v tujino za vedno. Prvo ni dobro, ker bi se njihovo znanje v tujini oplemenitilo, drugo pa ne, saj gre za »beg možganov«.
