Z vložitvijo izpodbojne tožbe in začasne odredbe na Palomin skupščinski sklep, da lahko sladkovrško družbo dokapitalizira poljski finančni sklad Abris Capital, je slovaška družba Eco-Invest dosegla svoje. Znova si je namreč tlakovala pot za prevzem Palome. Takoj po izteku roka konec maja, do katerega bi morali biti izpolnjeni vsi odložni pogoji za zaključek transakcije, med katerimi so bile tudi izpodbojne tožbe, so iz Abrisa namreč sporočili, da jih dokapitalizacija, v naslednjem koraku pa nakup Palome, ne zanima več.
Velike obljube
Namesto lani določenega najnižjega zneska za dokapitalizacijo v višini 15 milijonov evrov Eco-Invest Palomi ponuja dobrih 18 milijonov svežega kapitala. Tej dokapitalizaciji bi sledil odkup delnic. Za delnico Slovaki ponujajo 4,01 evra, medtem ko je ponudba Abris Capitala znašala 3,3 evra. Povedano drugače: če bi ponudbo Eco-Investa sprejel Slovenski državni holding (SDH), bi s prodajo dobrih 71 odstotkov Palominih delnic iztržil približno 1,7 milijona evrov več, kot če bi sprejel Abrisovo ponudbo. Še več, pred kratkim so v Eco-Investu napovedovali dodatna 70-milijonska vlaganja in odprtje 200 novih delovnih mest, kar pomeni, da bi Paloma zaposlovala skoraj tisoč delavcev, ter vzpostavitev regijskega razvojnega centra v Sladkem Vrhu. Predsednik uprave Eco-Investa Miroslav Vajs pa je nedavno sporočil, da bo Paloma postala vodilna blagovna znamka v njihovi skupini.
Slovaki želeli odpustiti skoraj 300 delavcev Palome
Dejstvo je, da so Slovaki, ki že približno desetletje naskakujejo Palomo, z njenim delovanjem pa so verjetno zelo dobro seznanjeni, ploščo obrnili šele lani. Takrat so v Palomi na podlagi prejetih nezavezujočih ponudb Abris Capitalu podelili ekskluzivno pravico za dokapitalizacijo. Za Eco-Invest je bilo po oceni dobrega poznavalca razmer, ki je želel ostati neimenovan, to nesprejemljivo. Prav zato je sledila mamljiva ponudba. Toda če bi se pokazalo, da so Slovaki edini resen kandidat za nakup Palome, ne bi bilo presenetljivo, če bi dane obljube prelomili, je opozoril naš sogovornik. Zato bi bilo smiselno, da se v privatizacijsko igro vključi vse tiste možne partnerje, ki so lani oddali nezavezujoče ponudbe, za konkuriranje pri nakupu Palome pa nato niso imeli možnosti. Kot so pred dnevi pojasnili v Palomi, se pogovarjajo z vsemi investitorji, ki bi Palomi lahko zagotovili dolgoročen razvoj na obstoječi lokaciji.
Za razumevanje zgodbe se vrnimo v leto 2011. Takrat sta se za nakup Palome spopadla srbski Drenik NG, ki je tudi lani oddal nezavezujočo ponudbo, in SHP Group (Slovak Hygienic Paper Group), v lasti Eco-Investa. Nazadnje je bilo odločeno, da niti Drenik niti SHP Group nista ustrezen dolgoročni partner. Po takratnih načrtih SHP bi se moralo število zaposlenih v Palomi zmanjšati s skoraj 800 na 500. Za nameček pa so Slovaki zahtevali, da lastnik pri bankah poskrbi, da bi se finančne obveznosti družbe zmanjšale s 23 na 14 milijonov evrov.
Papirniške družbe v lasti Slovakov v rdečih številkah
Na Eco-Invest, ki ga po dostopnih podatkih lastniško obvladuje tamkajšnji poslovnež Milan Filo, po poročanju slovaških medijev z dobrimi zvezami v političnih krogih, smo naslovili vrsto vprašanj. Odgovorov nismo dobili. Med drugim nas je zanimalo, kako sta lani poslovala SHP Group in Skupina Eco-Invest. Po zbranih informacijah iz različnih virov pa smo prišli do nekaterih podatkov.
Krovna družba Eco-Invest prihodke ustvarja s finančnimi naložbami, pri čemer se donos na kapital giblje okrog desetih odstotkov. Osnovni kapital znaša le pol milijona evrov, celotni kapital, ki je izkazan kot dobiček preteklih let, pa okrog 150 milijonov evrov. Poleg papirne branže Eco-Invest deluje še v energetiki, mesni industriji, telekomunikacijah in nepremičninski dejavnosti.
Več družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo papirnatih izdelkov, posluje v rdečih številkah. SHP Group je po zadnjih javno dostopnih podatkih leta 2013 dosegla 113,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, izguba pa je znašala 1,5 milijona evrov. SHP Harmanec, prek katere Slovaki neposredno obvladujejo več tovarn, pa je lani dosegel 89,8 milijona evrov prihodkov, kar je bilo za dobra dva odstotka manj kot leto pred tem. Pri tem je izguba znašala okrog pol milijona evrov. V rdečih številkah v višini slabih 200.000 evrov je lani končal tudi SHP Slavošovce, njegovi prihodki pa so se znižali za več kot deset odstotkov. Malenkostno so lani prihodki padli tudi v bosanski izpostavi SHP Celex, znašali pa so 38 milijonov evrov. Celex, ki ga Slovaki prevzeli pred nekaj leti, je leta 2015 pridelal 1,24 milijona evrov izgube.
