Bil sem presenečen, da je naslov sploh osvojila. Pred prodajo Andraža Šporarja in Ezekiela Hentyja sem bil prepričan, da bo prva, pozneje pa sem podvomil. Nekaj normalnega se mi zdi, da klub, ki proda svoja najboljša igralca, ne osvoji ničesar. Pa če govorimo o Olimpiji, Barceloni ali pa madridskem Realu.
Po prihodu Milana Mandarića v klub je Olimpija za naslov potrebovala manj kot leto dni. Kaj to pove o kakovosti slovenske lige?Liga je slaba in če je tako, potem igraš toliko, kolikor je to potrebno. Tudi Mariborčani niso več to, kar so bili, čeprav sem računal, da bodo, tako kot je v njihovi navadi, spomladi zaigrali bolje. Olimpija je bila enostavno boljša, a obenem je imela tudi veliko sreče. Če bi vsi slovenski nogometaši, ki igrajo v tujini, igrali doma, bi bila liga 100-odstotno boljša. Olimpija s prodajo dveh najboljših igralcev v tem primeru preprosto ne bi mogla biti najboljša. Ko sem še jaz igral, je Olimpija imela po šest, sedem reprezentantov, zdaj nima niti enega standardnega.
Se bo torej z državnim naslovom Olimpije in prekinitvijo primata Maribora kakovost lige dvignila?Če bo predsednik Olimpije Milan Mandarić ostal v klubu, potem misli resno. Sam sem bil prepričan, da bo odšel, saj je pred tem v Kopru izgubil ogromno denarja. Po prodaji igralcev pri Olimpiji sem mislil, da si je povrnil izgubo in bo zato odšel. Če misli resno, super. Vendar se še vedno sprašujem, kaj se bo s klubom zgodilo po njegovem odhodu. Še vedno se ne ve, v čigavi lasti je Olimpija. Je občinski klub, je klub Zorana Jankovića? Ne vem.
Vi ste Olimpijo sicer vodili trikrat, vsakič v zelo različnih obdobjih.Enkrat sem ligo osvojil, dvakrat sem bil drugi. Naslov bi lahko znova osvojil pod Jurijem Schollmayerjem, ko sta bila v klubu tudi Robert Prosinečki in Mladen Rudonja, a mi tega ni dovolil, saj bi ga to stalo preveč denarja. Nekaj je zamočil. Mene je odpustil, ko sem bil drugi, prav tako pa ni plačeval igralcem, jemal jim je avtomobile. Šlo je za zelo banalne zadeve. Tudi ko sem tretjič vodil Olimpijo pod Izetom Rastoderjem, sem v klub prišel, ker ni dobil želenega trenerja.
V zadnjih tednih je zelo odmevala zgodba s »podkupovanjem« celjskih nogometašev s strani Olimpije. Je tega v nogometu veliko?Takšne stvari so bile v nogometu vedno prisotne. V jugoslovanski ligi se je to kar naprej dogajalo. Kolikokrat se je Olimpija na tak način rešila pred izpadom! Le redko smo šli skozi po normalni poti. Takrat se je vedelo, da je v Ljubljani denar, in so to izkoriščali. Tu ne more nihče narediti ničesar in nikoli se tudi nič ne bo storilo. Tudi v primeru rasistične izjave Marka Nikolića je bila stvar prenapihnjena. To, kar je rekel, trenerji govorimo ves čas. Vsakega igralca prekolneš, mu preklinjaš mater in ga pošiljaš v državo, iz katere je prišel. To je pač nogometni žargon, ki sodi poleg. Če bi vsak igralec gol proslavljal tako, kot ga je Blessing Eleke, bi sleherni trener ponorel.
Nastopili ste na evropskem prvenstvu leta 1976, ki ga je gostila Jugoslavija. Kako se ga spominjate?Pritisk je bil zaradi domačega prvenstva še toliko izrazitejši. Takrat smo bili četrti, lahko pa bi zaigrali v finalu. Nemce smo že imeli na kolenih, a smo vseeno izgubili s 4:2. Po tem porazu nam je občinstvo obrnilo hrbet in nismo več mogli igrati. Spomnim se, kako smo bežali s stadiona Crvene zvezde. V Zagreb smo se nato šli malodane skrit.
Na letošnjem prvenstvu bo nastopilo rekordno število reprezentanc, je zaradi tega prvenstvo razvrednoteno?Možnost, da na evropskem prvenstvu ponudiš nastop skoraj vsaki reprezentanci, se mi zdi super. Tako ali tako jih bo po skupinskem delu polovica odpadla. Včasih je bilo udeleženk osem, zdaj jih je trikrat več. Evropska nogometna zveza širi zadevo, saj želi zaslužiti čim več denarja.
Bi morala Slovenija glede na svojo kakovost sodelovati na prihajajočem evropskem prvenstvu v Franciji?V tem trenutku Slovenija ne more nastopiti na prvenstvu, saj nima niti enega primernega nogometaša. Dolgo časa je bil v redu Samir Handanović, a se je nato sam izločil iz reprezentance. Res pa je, da je na sredini igrišča dober igralec Kevin Kampl. Potrebuje le pogovor z nekdanjimi igralci, kot sem bil jaz ali pa Zlatko Zahović. Je vezist, ki veliko teče, ima pregled nad igro in se mi zdi edini, ki je zares kakovosten.
Mar niste pozabili omeniti vsaj še svojega sopriimenjaka pri madridskem Atleticu Jana Oblaka?On je še vedno zelen. V Atleticu ima fantastične obrambne igralce, v reprezentanci se na to ne more zanašati. V klubu mu je lahko igrati, ker se do njegovega gola nihče ne prebije, medtem ko je v slovenski reprezentanci veliko »kiks« igralcev. Lahko bi jih začel naštevati, a nima smisla.
Kako torej ocenjujete predstave Slovenije v zadnjem kvalifikacijskem obdobju?Srečko me je nekoliko razočaral. V reprezentanco konstantno vabi igralce, ki tja niti slučajno ne sodijo. Eden od njih ni odigral niti ene dobre tekme v reprezentanci, pa je še danes na seznamu. Česa takšnega še nisem videl. Katanec od tega preprosto ne odstopa. Vidi se, da v moštvu ni rutine, discipline in znanja. Kljub temu pa mislim, da bi se morala reprezentanca v naslednjem kvalifikacijskem ciklu dvigniti na višjo raven. Igralci imajo v nogah dovolj tekem, zato verjamem, da bi se lahko uvrstili na svetovno prvenstvo v Rusiji.
Selektor se sicer sklicuje na dejstvo, da prav širokega nabora igralcev nima.Kaj ga nima! Potem pa naj preneha in odstopi. Nenavadno se mi zdi, da je dobil nov mandat, četudi se mu ni uspelo uvrstiti na prvenstvo. Selektorji se po neuvrstitvi na veliko prvenstvo vedno zamenjajo, a njega so še enkrat izbrali, ker očitno ni drugega kandidata.
Vi ste delo slovenskega selektorja opravljali v letih 2004–2006. Bi lahko po kakovosti primerjali svojo in sedanjo reprezentanco?Moja reprezentanca sicer ni bila slaba, a so bili vsi še zeleni. Imel sem enega rutiniranega igralca. Za Milivoja Novakovića so me klicali iz Beograda, naj ga vpokličem v reprezentanco. Sploh nisem vedel, kakšen nogometaš je, pa sem ga vzel. Je pa zato Matjaž Kek požel uspehe na moj račun. Takratni igralci so pod menoj odigrali 20, 25 tekem, on pa jih je nato odpeljal na svetovno prvenstvo.
