Govoril sem s trenerjem Erikom Spoelstro in predsednikom Patom Rileyjem. Upoštevala sta mojo željo, da igram za reprezentanco. Hkrati je tudi njuna želja, da opravim dobre poletne priprave in naslednjo sezono igram tako, kot sem letošnjo po vikendu vseh zvezd. Ravno zato smo sprejeli skupno odločitev, da nastopim za reprezentanco, toda pod enim pogojem. Ta je, da bodo med pripravami poslali v Slovenijo kondicijskega trenerja za individualno pripravo. Izredno sem vesel, da se bom lahko pripravljal v Sloveniji, hkrati pa pomagal reprezentanci, da se prebije na evropsko prvenstvo.
Je Pat Riley morda uvidel, da je lani storil napako, ko vam ni dovolil nastopa za reprezentanco?Ne bi ravno tako rekel. Je pa k vsemu skupaj precej pripomoglo tudi dejstvo, da je novi selektor Slovenije Igor Kokoškov. S Spoelstro se odlično razumeta in bosta stalno v kontaktu. Igorju zaupajo, saj že vrsto let deluje v NBA in tako dobro ve, kako se mora igralec pripraviti na sezono v najmočnejši ligi na svetu.
Sezona je bila za vas tokrat daljša kot večina prejšnjih. Kako se trenutno počutite?Fizično ne najbolje, saj me vse boli. Toda to je povsem normalno, saj smo imeli v končnici 14 tekem v 30 dneh. To pomeni obračun na dva dni, večino prostih dni pa potuješ. Tudi psihično nisem najbolje, saj dolga sezona pusti posledice. A zdaj me čaka kakšen mesec premora, da se popolnoma odpočijem od košarke, nato pa znova počasi v fitnes.
Resne poškodbe letos niste imeli, a ste bili dvakrat ob zob, v končnici pa ste šivali še ustnico. Kar neprijetne zadeve, kajneda?Splet okoliščin. Do zdaj sem imel v ligi NBA dvakrat šivano arkado in je bilo to večinoma to. Tokrat sem imel nekoliko več smole, a je ta tudi posledica dejstva, da z Miamijem gojimo fizično košarko brez popuščanja predvsem v obrambi. Pri vsem skupaj me je najbolj zmotilo to, da so sodniki pri vseh od naštetih stvari meni piskali osebno napako, kar je povsem sprto z logiko.
Po vsaki nesreči ste se sicer nemudoma vrnili na parket. Se vam zdi, da ste si s tem pridobili spoštovanje navijačev?Najpomembneje je, da pridobiš spoštovanje soigralcev. Ko so mi proti Atlanti prvič izbili zob, je bilo kar hudo. Čeprav sem bil okrvavljen, sem se ironično nasmihal, ker so mi dosodili osebno napako. Soigralci so mi po tekmi dejali, da sem neizmeren bojevnik in da so veseli, da sem njihov soigralec. To je najpomembneje. Nikoli nisem hotel biti mehak igralec. Ko sem igral prvo sezono za Phoenix, sem videl, kako si je med tekmo Steve Nash sam naravnal zlomljen nos in igral naprej, ali pa je dobil udarec v oko in ga ni mogel odpreti, a je ostal na parketu. To sem izredno spoštoval in želim biti tudi sam na nek način tak.
Se občuti razlika v igri med rednim delom in končnico?To sta dva drugačna svetova. V končnici je igra veliko bolj fizična, obrambe so boljše, sodniki pa puščajo več kontakta. Telo te po tekmi v končnici veliko bolj boli kot v rednem delu. Tudi priprava na tekmo je drugačna, saj je v končnici pomembna vsaka malenkost. Vesel sem, ker na začetku sezone nisem ujel pravega ritma, sem pa zato v končnici igral tako, kot je treba. Pokazal sem, da hočem v težkih trenutkih prevzeti odgovornost nase.
Ko ste igrali v prvem krogu končnice proti Charlottu, je na koncu njihove klopi vedno sedel lastnik Michael Jordan. Ste imeli zato kaj večji motiv, da bi se dokazali?Po resnici povedano ga sploh nisem videl. V končnici mora biti koncentracija zares na vrhuncu, zato takih stvari ne opaziš. Mi je pa pod kožo prišel navijač Charlotta, ki je sedel ob igrišču in nas stalno provociral. »Purple shirt guy« (človek v vijolični srajci, op. p.) so ga poimenovali mediji. Mene je klical po imenu in mi govoril, naj grem nazaj v Evropo. Tudi do ostalih ni bil prizanesljiv in jim je šel pošteno na živce.
Se vam zdi, da je bil drugi krog končnice limit Miamija brez poškodovanih stebrov pod obročema Chrisa Bosha in Hassana Whitesida?Težko je reči, da je bil to limit. Tudi brez obeh smo dvakrat premagali Toronto. Serijo smo izgubili predvsem na drugi tekmi v Torontu, ko smo klonili po podaljšku. Če bi se v Miami vrnili z 2:0 v žepu, sem prepričan, da bi napredovali. Vsi obračuni so bili napeti, saj smo kar trikrat igrali podaljške. Edino na zadnjem so bili zares boljši od nas, saj so enostavno imeli svoj dan in zadeli vse. Zato smo jim stisnili roko in jim zaželeli srečo v nadaljevanju končnice.
V ameriških medijih je bilo pred dnevi možno prebrati, da v odnosu med vami in prvim zvezdnikom ekipe Dwyanom Wadom škripa. Je to res?Ne. Z Wadom nisva imela letos niti enega samega problema. Ne samo da nisva imela problema, odlično se razumeva. Veliko se pogovarjava in poskušava narediti vse, da bi na parketu igrali kar se da dobro. To zgodbo je napisal neki novinar iz Clevelanda, temeljila pa je izključno na njegovih opazkah. Novinarji iz Miamija, ki potujejo z nami na gostovanja, točno vedo, da to ni niti približno res.
Kako ste drugače zadovoljni s svojimi predstavami v letošnji sezoni?Od vikenda vseh zvezd naprej sem zadovoljen. Pred sezono je bilo veliko pritiska, saj sem moral podpisati novo pogodbo, nato je imela težave z nosečnostjo še žena Maja. Treniral sem, a z glavo nisem bil stoodstotno pri stvari. Na klubskih pripravah se zato nisem najbolje počutil, posledica pa je bil slabši začetek sezone. Sem pa zadovoljen s tem, kako sem se odzval. Tudi na sestanku mi je Pat Riley dejal, da sem bil po vikendu vseh zvezd fenomenalen.
Trener Spoelstra je minuto pred koncem zadnje tekme s Torontom pristopil do vas in Wada ter vama namenil nekaj besed. Za kaj je šlo?Objel naju je in rekel, da mu je bilo v zadovoljstvo sodelovati z nama in da smo se dobro bojevali navkljub številnim poškodbam. Je velik trener in je dobro videl, kako smo si želeli prebiti v konferenčni finale. Veliko pomeni, ko ti trener v težkem trenutku nameni takšne besede.
Slišati je bilo, da ste bili po izpadu dolgo časa zaprti v garderobi. Je šlo za kakšne povišane tone ali kaj drugega?Nikakor. Vsi smo se začeli zavedati, da je šlo za zadnjo tekmo v sezoni. Bili smo poklapani, a smo si rekli, da je za nami dobra sezona in da smo bili kot moštvo prava družina. Saj veste približno, kako potekajo te stvari. Trener je imel daljši govor, svoje je povedal tudi Dwyane Wade. Vse v želji, da se dvigne morala in motivacija, da novo sezono začneš z veliko željo po uspehu.
Čeprav ste že zaključili sezono, ste te dni še vedno polno zaposleni.Po tekmi v Torontu sta sledila sestanka s trenerjem in predsednikom. Nato smo se usedli skupaj tudi s soigralci, imeli podrobne zdravniške preglede, da ocenijo, v kakšnem stanju si končal sezono. Nato dobiš načrt, kaj in kako moraš delati poleti.
Kaj vam je še na sestanku dejal Pat Riley?Dejal mi je, da povsem razume vse okoliščine, zaradi katerih nisem bil na začetku sezone v najboljši formi, a da je zelo zadovoljen z mojimi predstavami po vikendu vseh zvezd. Bil je zadovoljen s potekom sezone, saj meni, da smo se precej naučili in da bomo te izkušnje lahko unovčili v prihodnje. Dodal je še, da pričakuje, tudi zavoljo reprezentance, da se bom v Miami septembra vrnil v dobri pripravljenosti.
Torej ni dvoma, da ne bi bili v Miamiju tudi prihodnje leto?Tega pa vam ne morem zatrditi. V ligi NBA se nikoli ne ve. A sodeč po besedah Pata Rileyja obstaja velika možnost, da bo temu tako.
