Slovenski prometni prekrškarji, ki jih je v tujini ujel stacionarni radar, se že nekaj let ne morejo več tolažiti s tem, da ne bodo prejeli položnic, ker v tujini nimajo njihovih osebnih podatkov. To je prejšnji mesec spoznal tudi eden od novinarjev Dnevnika.
Prejel je v slovenščini spisano obvestilo koroškega deželnega glavarstva, ki ga v imenu Avstrije obvešča, da je voznik avtomobila, registriran na njegovo ime, zagrešil prometni prekršek. V naselju, v katerem je hitrost omejena na 50 kilometrov na uro, je vozil 11 kilometrov na uro prehitro. Kazen: 35 evrov.
Če lastnik avtomobila ne bi sedel za krmilom, bi moral Avstrijcem razkriti identiteto voznika. »Nesporočanje kot tudi sporočanje nepravilne ali nepopolne informacije se kaznuje kot upravni prekršek,« ga opozarja koroško deželno glavarstvo. Maksimalna zagrožena kazen: 5000 evrov.
Kaznovanje olajšala evropska direktiva
Ta avstrijski dopis seveda ni edinstven, v Slovenijo jih vsak mesec pošljejo na stotine. Čezmejno kaznovanje je letos pospešila in olajšala uvedba meddržavne elektronske izmenjava podatkov med državami članicami EU. Informacijski sistem omogoča državam članicam EU identifikacijo voznika, ki stori prometni prekršek v tujini. Ko se ugotovita ime in naslov lastnika vozila oziroma osebe, na katero je motorno vozilo registrirano, se lahko domnevnemu storilcu prekrška pošlje pismo na podlagi vzorca iz direktive.
Elektronski sistem, uveden na podlagi evropske direktive o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, razkriva, da smo slovenski vozniki notorični prometni kršitelji v tujini. »Od vzpostavitve elektronske izmenjave podatkov 7. januarja letos do vključno 18. aprila letos so bili tujim pristojnim organov posredovani podatki v 30.569 primerih,« so nam sporočili z ministrstva za infrastrukturo, ki vodi evidenco registriranih motornih vozil in je zato pristojno za posredovanje podatkov. Pravna podlaga za čezmejno pošiljanje kazni je stara že več kot deset let. Svet EU jo je sprejel leta 2005, v Sloveniji pa smo jo implementirali šele leta 2013 z zakonom o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije. Zakon se uporablja v razmerju do vseh držav članic Evropske unije, ki so implementirale evropski sklep. To so vse države EU, razen Grčije in Irske. Okvirni sklep sveta EU določa, da sme država zavrniti priznanje in izvršitev kazni, če je izrečena sankcija pod 70 evri. Nekatere države, vključno s Slovenijo, so prenizek znesek določile kot zavezujoč zavrnitveni razlog. Mednje pa – sodeč po na začetku članka omenjeni kazni – ne sodi Avstrija, ki v Slovenijo pošilja zahtevke tudi s polovico nižjimi globami.
Večina kršiteljev je iz Romunije
Precejšnje število odločb o prekršku iz Avstrije in Italije pa se ne vroča po elektronski poti, temveč prek mednarodne pravne pomoči – torej prek pristojnega slovenskega sodišča. V Sloveniji je to vlogo prevzelo Okrajno sodišče v Celju.
V obdobju od januarja 2015 do konca marca letos je to sodišče prejelo 962 predlogov tujih organov za priznanje in izvršitev njihovih odločb, od tega je predlogom ugodilo v 809 zadevah. Večina dopisov je sodišče prejelo od avstrijskih organov. Isto sodišče je zadolženo tudi za pošiljanje pošte tujcem, ki so v Sloveniji storili prekršek. Po podatkih policije so tujci lani pri nas storili 56.473 cestno prometnih prekrškov.
Od januarja lani do konca letošnjega marca so v druge članice EU posredovali 1023 odločb slovenskih organov, nam je razložil predsednik sodišča Darko Belak. Večina izvršitev so posredovali v Romunijo, nekaj teh pa tudi v Bolgarijo, Avstrijo, Nemčijo, na Madžarsko, Veliko Britanijo, Španijo, Belgijo, Nizozemsko. »Točnih številčnih podatkov po posameznih državah, v katere smo poslali predloge za izvršitev, ni mogoče posredovati, ker vpisniki ne omogočajo izdelave takih poročil,« pravi Belak.
Evropska zakonodaja za zdaj ne omogoča, da bi bili po opisanem čezmejnem mehanizmu kaznovani tudi tisti slovenski vozniki, ki so zagrešili prometni prekršek zunaj EU, na Irskem in v Grčiji. Kar pa ne pomeni, da so hujši kršitelji varni pred tamkajšnjo roko pravice. »Mogoče so seveda druge oblike sodelovanja v okviru prekrškovnih postopkov – vročitev procesnih listin in odločb, zaslišanje, pridobivanje podatkov o lastništvu motornega vozila...« poudarjajo na ministrstvu za pravosodje.
