Na južnem robu grajskega griča, kamor vodi pešpot, ki jo od ljubljanskega gradu premagate v slabih desetih minutah, je zrasel grajski vinograd, ki bo, vsaj tako pravijo snovalci projekta, že čez tri leta dal sladko vince. Da ne bi vanj vstopali nepridipravi, je ograjen, na najvišji terasi pa je razgledna točka in velika klop, kjer bodo lahko obiskovalci tudi sede občudovali novo mestno pridobitev.
Pod razgledno točko je hram, kjer bo parkiran traktor in drugi rekviziti, potrebni za obdelovanje idiličnega vinograda sredi gozda. Strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije so ta teden na nekaj manj kot 30 arih (0,3 hektarja) površin posadili 1050 trsov, s čimer bo Ljubljana končno upravičila naziv »mesto trte in vina«, ki ji ga je pred skoraj 30 leti podelilo mednarodno vinsko združenje Ville Internationale de la Vigne et du Vin iz Pariza.
Kakovost pomembnejša od identitete
»Vsakemu trsu smo dodali še oporo in zaščitno prevleko, ki ščiti mlado trto v začetni fazi rasti. Posadili smo 500 trt chardonnayja in 550 trt zweigelta,« je med lično urejenimi devetimi terasami pojasnil dr. Franci Čuš, predstojnik oddelka za sadjarstvo in vinogradništvo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki je skupaj z 11 kolegi trse zasadil v enem dopoldnevu.
Katere vinske sorte bodo zasadili, so skupaj s člani Častivrednega vinskega konventa sv. Urbana usklajevali več mesecev, na koncu pa so se odločili za omenjeni mednarodni sorti. Mimogrede, zweigelt je nastal s križanjem modre frankinje in šentlovrenke in je najbolj razširjena rdeča sorta v Avstriji. »Izbirali smo med tremi skupinami sort – med odpornimi sortami, lokalnimi in takimi, od katerih pričakujemo, da bodo v ljubljanskem okolju dale najboljše rezultate. Odločili smo se za slednje. Obe sorti zgodaj dozorita, kar je zelo pomembno.
Zweigelt raste v Suhi krajini, chardonnay pa v vseh severnih vinorodnih pokrajinah Francije, tako da lahko od desetih trgatev pričakujemo šest ali sedem dobrih letnikov,« je dr. Čuš pojasnil, zakaj se niso raje odločili za lokalne oziroma udomačene sorte, kot sta denimo rebula in modra frankinja, ki imata s slovenskim prostorom nedvomno več skupnega kot chardonnay in zweigelt. O kakšni kakovosti vina pa govorimo glede na to, da Ljubljana ne sodi v nobenega od slovenskih vinorodnih okolišev?
»V izjemnih letnikih, kakršen je bil na primer lanski, lahko pričakujemo zelo dobro kakovost vina, ki bo primerno tudi za staranje v lesenih sodih. Ker je vinograd skoraj na čisti južni in dobro prevetreni legi in ker trte ne bodo pretirano obremenjene – na njih bo od kilogram do kilogram in pol grozdja – bomo tudi ob povprečnih letnikih dobili zadovoljivo kakovost vina,« je prepričan dr. Čuš.
Kmalu tudi grajska vinoteka
O kakovosti pridelka ne dvomi niti Stane Miklavec iz javnega zavoda Ljubljanski grad, sicer tudi član vinskega konventa sv. Urbana, ki se nadeja, da bomo zavoljo grajskega vinograda nekoč dobili celo nov, ljubljanski vinorodni okoliš. Da bi grajsko vinsko zgodbo z mednarodnima sortama vendarle približali ljubljanskemu sleherniku, ju bodo poslovenili. Na buteljkah naj bi namreč namesto chardonnay pisalo belpin, namesto zweigelt pa rdečegrajc, kar sicer izhaja iz prvotnega nemškega poimenovanja te sorte – rotburger. »Upam, da se bosta imeni prijeli, tako kot se je prijelo ime modra frankinja namesto nemškega blau fränkische,« je pojasnil Miklavec.
A ne glede na vse bo vino iz grajskega vinograda – letno naj bi napolnili med 1000 in 1200 buteljk – v prvi vrsti namenjeno protokolu in grajski vinoteki. Ta bo na ljubljanskem gradu, po besedah Miklavca pa naj bi bila nared čez eno leto. »V njej bodo poleg protokolarnega tudi vina iz vseh slovenskih vinorodnih okolišev. Imeli bomo tudi vinsko banko, kamor bodo tisti, ki bodo zakupili prostor, lahko shranjevali svoje priljubljene steklenice. Vinoteka bo odprtega tipa in bo namenjena tako ljubiteljem vina kot radovednežem,« je pojasnil Miklavec.
