»Pomagajmo čebelici v mestu« se imenuje projekt ljubljanske mestne občine za spodbujanje selitve čebele v mesto, ki teče že drugo leto. Lani so ga nadgradili z zasnovo ljubljanske Čebelje poti, v katero je zdaj vključenih že 28 partnerjev – od Botaničnega vrta, Plečnikove hiše, čebelarjev na obrobju mesta do skupnostnega vrta Onkraj gradbišča ter Cankarjevega doma in Španskih borcev, kjer imajo na strehah več čebeljih družin –, letos pa jo bodo še razširili. Ta konec tedna s partnerji začenjajo akcijo »Ocvetličimo okna in balkone«, ki predstavlja preprost način, kako lahko vsi občani poskrbimo za ohranitev avtohtone medonosne čebele in njene zelo pomembne vloge v naravi.
Delili bodo sadike in semena
Kljub razcvetu urbanega čebelarjenja moramo namreč kranjski sivki in divjim čebelam pomagati, da bodo imele dovolj paše in da bodo lahko pridelale več medu. To lahko naredimo preprosto tako, da okrasne rastline zamenjujemo z medovitimi, ki so lahko prav tako okrasne. Pa tudi zdravilne, recimo različne dišavnice – meta, žajbelj, sivka, šetraj, materina dušica in druge. Za lažji začetek bodo tako v soboto med 9. in 12 uro na Mestnem trgu pri Magistratu partnerji v projektu delili sadike in semena medovitih balkonskih rastlin, s katerimi boste lahko okrasili svoja okna in balkone. Delili bodo tudi nasvete za gojenje, ob 10. uri pa bo predavanje z naslovom Avtohtone slovenske rastline kot čebelja paša dr. Jožeta Bavcona in Blanke Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Da se bodo s čebelarstvom seznanili tudi otroci, bodo med tednom nadaljevali izobraževalne dogodke v Minicityju, odrasli pa bodo lahko novo znanje pridobili v Merkurju.
Trimesečna akcija, ki se bo sklenila sredi julija, meseca biodiverzitete in čebel, se bo nadaljevala na medenem dnevu v nakupovalnem mestu BTC naslednjo soboto, 16. aprila. Med 9. in 13. uro bodo partnerji v projektu znova predstavili ponudbo balkonskih medovitih rastlin in svetovali o urbanem čebelarjenju, zainteresirane bodo popeljali na ogled urbanega čebelnjaka, otroci pa bodo čebelarili v Minicityju.
Prepotrebne zaloge za zimo
Razlog za saditev medovitih rastlin po mestu ni želja po večji količini medu, ampak, kot je pojasnil eden izmed pionirjev urbanega čebelarjenja pri nas Franc Petrovčič, se julija ob koncu čebelarske sezone čebele srečajo z velikim problemom, kje do prepotrebne zaloge za prezimitev. »Takrat se začnejo že pripravljati na naslednjo sezono, pospešeno nabirajo cvetni prah, nektar za razvoj zimskih čebel, vendar pa ravno v tem času v mestu nastopi brezpašno obdobje,« je razložil čebelar, ki je pred šestimi leti pripeljal tri čebelje družine na teraso Cankarjevega doma, kjer je zaposlen. Navdihnil ga je čebelnjak na vrhu pariške opere, največ urbanih čebelarjev pa pravi, da je urbano čebelarjenje nastalo zaradi tradicije iz časa železne zavese v Berlinu. V nemški prestolnici naj bi bilo kar okoli 3000 panjev.
Mestna občina Ljubljana, v kateri tradicija čebelarjenja sega v prazgodovino, pa se trudi biti zgled tudi s svojim urejanjem javnih površin. Načelnica mestnega oddelka za varstvo okolja je navedla, da so na Slovenski cesti zasadili drevored medovitih malih jesenov, ob prenovljeni Letališki cesti pa so skupaj z BTC posadili 70 medovitih javorjev. Da ne bi bilo čebelarstvo prisotno samo na obrobju mesta, pa so pripravili tudi posebna priporočila za vse, ki bi radi postavili stoječe čebelnjake na občinskih površinah. Sami bodo v kratkem postavili čebelje stojišče v Tivoliju ter modularni učni čebelnjak v Botaničnem vrtu. Njihov videz so si zamislili na ljubljanski fakulteti za arhitekturo.
