Pri beljenju koral gre za dejansko spreminjanje barve, torej posvetlitev koral, ki jih povzročajo spremembe v okolju, v katerem živijo – sprememba temperature, svetlobe ali hranil, ki jih sicer dobivajo od alg, s katerimi živijo v sožitju. V stresnem okolju korale prenehajo s simbiozo z algami, ki jim dajejo hrano, kar vodi tudi do popolnoma belega videza. Po podatkih avstralske The National Coral Bleaching Taskforce je kar 95 odstotkov grebena, ki se razteza od Cairnsa v Avstraliji do Papue - Nove Gvineje, zelo pobeljenega. Še več: samo na štirih od skupno 520 manjših grebenov, ki so jih strokovnjaki doslej pregledali, niso našli sledi beljenja.
V organizaciji ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) so se lani odločili, da Velikega koralnega grebena ne bodo uvrstili na seznam ogrožene naravne dediščine, okoljevarstvene skupine pa sedaj zahtevajo ravno to. Strokovnjaki pravijo, da zaenkrat še ne morejo napovedati, ali si bodo korale opomogle od beljenja, znanstveniki, ki korale preučujejo v vodi, pa že poročajo o okoli 50-odstotni smrtnosti pobeljenih koral.
»Nedvomno gre za vpliv podnebnih sprememb,« je za televizijo ABC komentiral profesor Justin Martin z univerze v Queenslandu. Podnebne spremembe in El Niño namreč vplivajo na povišano temperaturo morja, ki je eden od vzrokov za beljenje koral. Oceani namreč posrkajo kar 93 odstotkov presežne toplote, ki nastaja pri segrevanju Zemlje.
Veliki koralni greben sicer sestavlja okoli 2800 manjših podmorskih koralnih grebenov in okoli 600 koralnih otokov, od leta 1981 pa je na . Razteza se na 2300 kilometrih od severne Avstralije do Papue- Nove Gvineje, nastal pa je v zadnjih 18.000 letih.
