»Merjenje kakovosti odnosa med podjetjem in zaposlenimi je kot rentgen, ki ga raziskava naredi v podjetju,« ugotavljajo menedžerji in vodje razvoja zaposlenih, ki za spremljanje napredka in konkurenčnosti organizacije z vidika upravljanja talentov uporabljajo raziskavo Zlata nit.
Analiza in verodostojni statistični podatki praviloma potrdijo občutke in podajo zanesljivejšo osnovo za prilagajanje organizacije. V sodobnem okolju je z merjenjem podprto zaznavanje občutkov organizacije še posebno pomembno. Vedno več poudarka je namreč na agilnosti in prilagodljivosti organizacije, strokovnjaki za digitalizacijo pa poudarjajo, da podjetja bolj kot digitalno potrebujejo organizacijsko preobrazbo. Zlata nit je orodje, ki podpira oboje.
Središče merjenja: kakovost odnosa v sedmih dimenzijah
Raziskava Zlata nit, razvita v Sloveniji in oblikovana za potrebe slovenskih podjetij s ciljem njihove mednarodne konkurenčnosti, postavlja v središče merjenja neotipljivo: odnos med zaposlenim in organizacijo. Vprašalnik, namenjen zaposlenim, obsega 45 vprašanj, urejenih v sedem tematskih sklopov, ki zajemajo temeljni odnos med podjetjem in zaposlenim, vlogo in kakovost dela posameznika v podjetju, značilnosti organizacijske kulture, klime in medsebojnih odnosov, podjetnost in inovativnost, kakovost delovnega okolja, osebno rast in razvoj ter čustveno pripadnost zaposlenih.
Na podlagi odgovorov zaposlenih podjetje prejme informacijo o rezultatih in ima možnost poglobiti analizo skozi poglobljeno poročilo. V poročilu podjetje prejme podrobnejše analize, ki jih na podlagi odgovorov zaposlenih pripravi analitik in vključujejo tudi smernice in priporočila: na osnovi podjetja kot takega in izkušenj sorodnih podjetij. Po informacijah podjetij so ta poglobljena poročila kot rentgen odnosov in v številkah osvetlijo veliko dejavnikov, ki jih podjetje zaznava, a jim številke ponudijo orodje za izvedbo potrebnih ukrepov ali akcij. Analiza podjetje osvetli v primerjavi s podjetji sorodne velikosti, predstavi pa tudi morebitne razlike med posameznimi segmenti zaposlenih.
Zlata nit kakovost odnosov povezuje s poslovno uspešnostjo podjetja. Na podlagi uravnoteženih kazalnikov uspeha (BSC) opazuje trženjske, finančne ter kazalnike inovativnosti in upravljanja človeških virov. Modeli, oblikovani na podlagi podatkov iz raziskave Zlata nit – gre za eno največjih raziskav v jugovzhodni Evropi, v kateri je sodelovalo že več kot 70.000 zaposlenih – kažejo, da je visoka kakovost odnosov povezana z višjo dobičkonosnostjo in višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Raziskava dr. Matevža Raškovića z ekonomske fakultete pokaže, da podjetja z nadpovprečnimi rezultati strastne predanosti zaposlenih dosegajo 53 odstotkov višjo dodano vrednost na zaposlenega, imajo 17 odstotkov višje povprečne plače, 18 odstotkov večji pomen pripisujejo dolgoročnosti odnosov in zaupanja (v očeh kupcev) ter je med njimi štiri odstotke več tržnih vodij.
Poslovna uspešnost je med drugim povezana s karizmatičnostjo vodij. Takšni vodje ustvarjajo in vzdržujejo delovno okolje, v katerem so zaposleni čustveno in intelektualno predani ciljem organizacije, v sodelavcih vzbujajo zavzetost in pozitivna stališča ter jih spodbujajo k doseganju potencialov. Po raziskavi Profiles International in Združenja Manager, izvedeni v letu 2015, imamo v Sloveniji približno desetino karizmatičnih vodij.
Menedžerji v podjetjih, ki sistematično merijo kakovost odnosa med podjetjem in zaposlenimi z raziskavo Zlata nit, dosegajo višji indeks vodstvene karizme. Med njimi je 12 odstotkov takšnih, ki jih sodelavci ocenjujejo kot visoko karizmatične, med drugimi pa je takih devet odstotkov.
»Zlatonitniki« prejemajo višje ocene pri veščinah ustvarjalnega in inovativnega odzivanja na spremembe, s problemi se soočajo učinkoviteje, spremembe pa sprejemajo kot izziv. Kažejo tudi večjo prilagodljivost pri delu z ljudmi in so bolj nagnjeni k vseživljenjskemu učenju. Raziskava Profiles potrjuje, da imajo podjetja, ki spremljajo utrip svoje organizacije z merjenjem kakovosti odnosov, boljši uvid in razumevanje dogajanj znotraj organizacije in so na tej podlagi lahko bolj agilna in konkurenčna.
