Vse lastnike hiš in stanovanj, ki nameravajo v letošnjem letu menjati okna, fasado, ogrevanje ali kako drugače prenavljati svoje nepremičnine, državni operater slovenskega trga z elektriko Borzen poziva, naj se prijavijo k izboru projektov, s katerimi bo Borzen širši javnosti v prihodnje prikazoval konkretne prihranke, ki jih prinašajo energetski ukrepi v stavbah. V zameno za sodelovanje Borzen vsem, ki bodo izbrani, obljublja izdatno pomoč pri določanju finančno in energetsko najbolj smiselnih ukrepov na njihovi nepremičnini.
Konkretno bo Borzen za vsako izbrano hišo in stanovanje izdelal energetsko izkaznico, analizo energetskega stanja in upravljanja z energijo, analizo porabe energije in njenih stroškov za pretekla leta, termografsko analizo toplotnega ovoja zgradbe, računski model zgradbe pred obnovo in po njej, izmeril bo notranje bivalne pogoje v zgradbi in v primeru večstanovanjske stavbe izdelal korekturne faktorje za delitev stroškov ogrevanja med etažnimi lastniki. Sodelujoči lahko računajo tudi na druge nasvete in informacije o izolaciji stropov in fasade, menjavi strehe, oken in zunanjih vrat ter zasteklitve, menjavi zastarelega ogrevalnega sistema s toplotnimi črpalkami ali sodobnimi kotli na drva in drugo lesno biomaso, pa tudi o vgradnji sodobnega prezračevanja in sončnih sprejemnikov za segrevanje vode.
Doslej še nobenih študij o dejanskih prihrankih...
Tako želi Borzen širiti zavedanje o pomenu učinkovite rabe energije in ljudi spodbujati k naložbam. A hkrati lahko s konkretnimi izračuni prihrankov država razkadi veliko nejasnosti.
Ko smo pred slabim letom poročali o odmevnih ugotovitvah tednika Spiegel, da se v Nemčiji toplotna izolacija stavb lastnikom večinoma ne splača in je celo okolju škodljiva, se je namreč izkazalo, da kakšnih podobnih študij o upravičenosti prenov v slovenskih podnebnih in gradbenih razmerah ni. Brez odgovora je tudi ostalo vprašanje, katere stavbe v Sloveniji so in katere niso primerne za energijsko prenovo. Potrebovali bi namreč enotna merila, po katerih bi lahko presojali smiselnost posamezne prenove, je opozoril takrat predsednik komisije za trajnostno gradnjo pri Inženirski zbornici Slovenije Mitja Lenassi in hkrati pozval k razmisleku o znižanju predpisanih minimalnih tehničnih zahtev pri prenavljanju. Po prvotnih ugotovitvah, ki jih je nato ministrstvo za infrastrukturo brez vsakršne vsebinske utemeljitve spremenilo, namreč predpisana debelina izolacije, zasteklitve in druge še vedno veljavne zahteve za prenovo lastniku prinašajo več stroškov kot prihrankov, prenova pa se mu tako sploh ne splača.
... in brez neodvisnega sistematičnega svetovanja
Da se vsaj celovita energijska prenova po kruti ekonomski logiki res ne splača, saj so učinki vsakega naslednjega ukrepa v verigi manjši, je tedaj potrjeval tudi pomočnik direktorja Zavoda za gradbeništvo Friderik Knez. A je hkrati opozarjal, da je zgolj ekonomsko preračunavanje neumno, saj celovita prenova prinaša še kup drugih koristi, od večjega bivalnega udobja in energetske neodvisnosti ter manjšega tveganja za energetsko revščino do višje vrednosti nepremičnine. Načelno po njegovem s starostjo stavbe naraščajo tudi prihranki in s tem tudi ekonomska upravičenost prenove. V Sloveniji so tako po njegovih besedah kandidati za prenovo vsi objekti, grajeni pred letom 1980, medtem ko tisti, grajeni po letu 2000, sanacijskih posegov praviloma ne potrebujejo. »Stavbe iz vmesnega obdobja je treba presojati vsako posebej.«
Ker razen plačljivih komercialnih ponudb sistematičnega in neodvisnega gradbenega svetovanja v Sloveniji ni, bodo demonstracijski primeri in konkretni izračuni prihrankov, ki jih bo zbral Borzen, lastnikom nepremičnin nedvomno v veliko pomoč. Borzen prijave na poziv zbira do 11. aprila, vse informacije o pogojih sodelovanja pa so dostopne na spletnih straneh www.borzen.si in www.trajnostnaenergija.si.
