Predsednik Palomine uprave Tadej Gosak ni verjetno niti slutil, kakšne razsežnosti bo povzročila njegova odločitev, da na podlagi šestih prejetih nezavezujočih ponudb ekskluzivno pravico za pogajanja o nakupu družbe podeli le poljskemu finančnemu skladu Abris Capital. In to čeprav naj bi se po naših informacijah najslabša ponudba od najboljše razlikovala le za okoli deset odstotkov.
Vnovični privatizacijski postopek
Četudi je Gosak s favoriziranjem Abrisa poskušal delovati kar najbolje za družbo in njenih več kot 700 delavcev, Paloma v aktualnem prodajnem postopku po vsej verjetnosti (še) ne bo dobila novega lastnika. Če se ne bo zgodil čudež oziroma hitra razrešitev sodnega spora, ki sta ga sprožila dva mala delničarja, za kar pa skorajda ni možnosti, naj bi namreč Slovenski državni holding (SDH) privatizacijo Palome ustavil najpozneje maja, zatrjujejo naši viri. Temu koraku bo sledil vnovični prodajni postopek, v katerem pa vodstvo družbe ne bo imelo nobene besede. V ponovljeni prodaji bo namreč Palomo prodajal SDH, nujno potrebna dokapitalizacija pa naj bi bila ena od zahtev države. Zdaj je obrnjeno. Izbrani Abris bi moral najprej dokapitalizirati Palomo, nato pa bi sledil odkup vseh delnic, pri čemer država obvladuje več kot 70-odstotni lastniški delež. V SDH so pojasnili, da niso seznanjeni z informacijami, da bo prodajni postopek za Palomo ustavljen.
K ustavitvi privatizacijskega postopka naj bi se država nagibala izključno s ciljem, da Palomo potegne iz sodnih mlinov. Spomnimo, na januarski skupščini je država sledila predlogu Palominega vodstva in kot dokapitalizatorja izbrala Abris Capital, čeprav je slovaški Eco-invest, lastnik Palominega konkurenta Slovak Hygienic Paper, ki se že desetletje zanima za nakup Palome, ponujal višjo kupnino za delnice. Medtem ko je sprejeta ponudba finančnega sklada Abris Capital znašala 3,30 evra, je Eco-invest za delnico ponujal 4,01 evra. To pomeni, da bi država s sprejetjem ponudbe Eco-investa lahko iztržila 9,7 milijona evrov, s tem ko je sprejela Abrisovo ponudbo, pa se je zadovoljila s približno osmimi milijoni evrov. Razlika je tudi v ponujenem znesku dokapitalizacije: Abris je pripravljen Palomo dokapitalizirati s 15 milijoni evrov, ponudba Eco-investa pa je znašala 18,2 milijona evrov.
Po skupščini so iz SDH sporočili, da nasprotni predlog manjšinskih delničarjev, po katerem bi država lahko iztržila več, ni vseboval dvostransko zavezujočega dogovora. Zato je SDH, upoštevajoč tudi mnenje Palomine uprave in sindikatov, podprl sklep, ki sta ga predlagala uprava in nadzorni svet sladkovrške družbe. Za SDH je, poleg najvišje vrednosti za delnico, pomembna stopnja verjetnosti zaključka postopka dokapitalizacije, so dodali v državnem upravljalcu premoženja. Po drugi strani je Nevena Tea Gorjup, direktorica družbe Nevija, ene od delničark Palome, in predstavnica 263 malih delničarjev Palome, pojasnila, da je Eco-invest pred skupščino predložil notarsko overjeno dokazilo o namensko deponiranih sredstvih za dokapitalizacijo Palome v višini 20 milijonov evrov.
Sodišče ugodilo odredbama
Ker država ni sprejela višje ponudbe, sta mala delničarja Palome – Nevija in češki finančni sklad Arca Capital Bohemia – na sodišče vložila izpodbojni tožbi na sprejete skupščinske sklepe in zahtevi za začasni odredbi. Z njima sta zahtevala, da se Palomi prepove vpis sklepa o zvišanju osnovnega kapitala v sodni register. Začasnima odredbama je sodišče ugodilo. Zoper njih je Paloma ugovarjala, vendar pa sodišče o ugovorih še ni odločilo.
Kot so pojasnili v Palomi, so Abrisu podelili ekskluzivno pravico na podlagi najvišje prejete nezavezujoče ponudbe, hkrati pa so edino Poljaki podpisali dvostransko zavezujočo dokumentacijo. »Abris je izjavil, da je v postopku pripravljen še naprej sodelovati le v primeru podelitve ekskluzivnosti za določen čas. Za zgodnje faze te možne transakcije je imel na voljo le omejena sredstva, pri čemer je ta transakcija predstavljala eno od številnih investicijskih priložnosti, ki jih je presojal,« so svojo odločitev podkrepili v Palomi. Pri tem so poudarili, da se je Abris zavezal izvesti skrbni pregled in, če je le mogoče, potrditi svojo nezavezujočo ponudbo v relativno kratkem časovnem obdobju. Z oddajo zavezujoče ponudbe maja lani so Poljaki svoje obljube uresničili.
