Po delilnikih na radiatorjih zdaj etažne lastnike razburjajo še vodomeri za toplo vodo. Nekateri stanovalci starejših blokov, ki so te števce vgrajevali na lastno pobudo, morajo položnice namesto po porabi po novem spet plačevati po številu oseb v posameznem gospodinjstvu. Kajti pravilnik o delitvi stroškov toplote, ki ga je ministrstvo za infrastrukturo novembra lani sprejelo predvsem zato, da bi preprečilo čezmerno zapiranje radiatorjev in gretje na račun sosedov, je enake novosti prinesel tudi pri obračunavanju stroškov za toplo vodo. Te smejo po dejanski porabi po novem obračunavati le v tistih blokih, kjer so vodomere namestili v vsaj polovico stanovanj. Ker je naknadna vgradnja števcev za etažne lastnike obvezna le v primeru prenove vodovodne napeljave v bloku, je takšnih primerov v starejših stavbah malo. V novejših blokih, kjer so vodomere za toplo vodo vsa stanovanja avtomatično dobila že ob gradnji, težav ni.
Dodatnih 10 evrov na osebo
»Moj račun za vodo se je povečal za kar okoli 10 evrov na mesec. Ko se strošek deli po osebah, ljudje pač ne pazijo na porabo, kakšen lastnik ne popravi stranišča in zato v njem ves čas teče voda, poleg tega pa mnogo stanovalcev v blokih sploh ni prijavljenih in zanje stroške plačujemo drugi,« našteva ogorčena lastnica stanovanja v starejšem bloku v Ljubljani. V dobri veri, da bo toplo vodo plačevala po dejanski porabi, je ob prenovi stanovanja plačala še vgradnjo števca, ki je zdaj postal neuporaben, saj so se zanj poleg nje doslej odločili le še v dveh od skupno okoli sto stanovanj v bloku. Naša sogovornica razume, da v stavbi živijo tudi revnejši ljudje in starejši, ki si vgradnje števca ne morejo privoščiti ali niti ne uvidijo, zakaj bi bila ta potrebna. Toda sprašuje se, kako s takšnimi pravili država spodbuja tako želeno učinkovitejšo rabo energije.
Energetski strokovnjak Matjaž Malovrh odgovarja, da je pravilnik vendarle naravnan varčevalno, saj tisti etažni lastniki, ki ne sodelujejo pri varčevanju z energijo, ne smejo biti udeleženi niti pri njenih prihrankih. »Ta etažna lastnica živi v večstanovanjski stavbi in ne v individualni hiši in ona je zdaj tista, ki mora prepričati druge stanovalce, da se vgradnja števcev splača. Država je varčevanje že poskušala uvesti na silo, a se je pri delilnikih na radiatorjih zelo jasno izkazalo, da tako očitno ne gre,« na probleme stanovalcev s previsokimi in prenizkimi položnicami za ogrevanje zaradi tehnično neurejenih sistemov in odnosov med stanovalci opozarja Malovrh. Poudarja še, da je stroške nemogoče deliti po dejanski porabi, če večina stanovalcev števcev za merjenje te porabe sploh nima.
Visoki stroški zaradi toplotnih izgub
Da delitev stroškov v takšnih razmerah ni nujno pravična, priznava tudi naša sogovornica. Velik del visokih stroškov za toplo vodo v njihovi stavbi podobno kot v drugih starejših blokih ustvarjajo dotrajana toplotna postaja in cevi za kroženje tople vode, po katerih se veliko toplote na poti do stanovanj izgubi. Te izgube lahko »požrejo« tudi več kot tretjino – do 35 odstotkov – vse energije za pripravo tople vode, pojasnjuje Malovrh. »Ko so nam vodo obračunavali po števcih, smo dejansko plačevali zgolj tisto vodo, ki smo jo porabili. Toplotnih izgub nam posebej niso zaračunali, zato smo na ta račun prej verjetno res plačevali premalo,« se strinja sogovornica. Odgovora na vprašanje, kako naj se energetsko ozaveščeni stanovalci v starejših blokih rešijo iz pat položaja, pa, kot ugotavlja, ni.
Marjeta Kralj
