»Bodeča ograja ni zoper begunce, ta ograja je sporočilo hrvaški vladi,« je na včerajšnjem posvetu v Cankarjevem domu o beguncih povedal premier Miro Cerar. Priznal je, da je zelo neprijetna in tudi on »ob njej nima dobrih občutkov«. Pred okrog sto petdeset obiskovalci pa je poudaril, da so bile poteze Hrvaške, ki je begunce pošiljala čez »reke in polja«, nesprejemljive. Spomnil je, da mu je nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović predlagal, da bi Slovenija in Hrvaška sodelovali v tovrstnem pošiljanju beguncev naprej v Evropo.
Grčija zmore več od Slovenije?
Poudarjal je, da je Slovenija humana država, ki spoštuje človekove pravice, in zanikal kritiko iz občinstva, da je država ravnala neprimerno, ko je več tisoč migrantov brez oskrbe in strehe nad glavo ter v negotovosti, brez informacij, kaj bo z njimi storila, dolgo zadrževala v ograjenem prostoru. »Koliko od vas pa pušča doma vrata odklenjena?« je odgovoril z varnostno primerjavo iz vsakdanjega življenja. Trudil se je sicer razložiti, da begunci niso varnostna grožnja, a, kot je dejal, tudi zato, ker jih je policija omejila in imela pod nadzorom.
Svoje mnenje o žici je Cerarju predstavil tudi protestni zborček, ki je v dvorani glasno zapel verzijo pesmi Naša četica koraka: »Mirku bomo naredili luknjo v ograji, da bo mogel vsak po svoje živet v trdnjavi.« Cerar je dejal, da je bil nastop simpatičen.
Posvet v Cankarjevem domu je bil, kot je napovedal organizator, stranka SMC, namenjen ustvarjanju dialoga in ozaveščanju. Cerar je v pogovoru z občinstvom pozval k strpnosti in proti sovražnemu govoru. Iz občinstva je bilo sicer slišati tudi mnenja, da so begunci povezani z Islamsko državo in da je Slovenija ogrožena, a je premier takšne primerjave zavrnil.
Na vprašanje zagovornika pravic migrantskih delavcev Gorana Lukića, ali bo Cerar prevzel odgovornost za humanitarno katastrofo v Grčiji, ki je posledica zapiranja meje z Makedonijo, ki ga je predlagal prav Cerar, je ta odgovoril, da je bil ukrep nujen zaradi zapiranja meja v Avstriji, Nemčiji in na Švedskem. Po njegovem mnenju Grčija, ki je večja država od Slovenije in ima več prebivalcev, tudi lažje prenese tolikšno število beguncev (trenutno okrog 30.000, op. p.), kot bi ga Slovenija, če bi ti prispeli do nas. »Če bi imeli tu 50.000 migrantov, ne bi več mogli ustrezno poskrbeti ne za njih ne za domače prebivalce,« je dejal. Dodal pa je, da so Slovenija in druge države ponudile pomoč Grčiji, a naj bi jo ta zavrnila. Ob tem pa je treba vedeti, da je evropsko sodišče za človekove pravice že pred leti odločilo, da so razmere za begunce tam pod ravnjo sprejemljivosti.
Danes novi azilni zakon
V zvezi z današnjim sprejemanjem novega zakona o mednarodni zaščiti je Cerar besedo prepustil kolegici, poslanki SMC Simoni Kustec Lipicer. Ta je na vprašanje Katarine Bervar Sternad, direktorice Pravno-informacijskega centra, ki zagovarja prosilce za azil, zagotovila, da ne bosta uveljavljena dva najspornejša člena, ki sta bila načrtovana: tisti, ki pravi, da prošnje prosilcev, ki prispejo iz drugih držav članic EU, v Sloveniji niso dopustne, ter tisti, ki določa, da bi migrante lahko deportirali, preden bi se uspeli pritožiti na upravno sodišče. V prvem primeru bi bila kršena evropska azilna zakonodaja, trdijo nevladne organizacije. Kustec-Lipicerjeva sicer zatrjuje, da bi bil takšen člen skladen z »mnenjem pravne službe Sveta EU«, vendar da ga bodo kljub temu umaknili. Zakaj, pravzaprav ni jasno, po naših informacijah pa bi bilo določilo sporno zato, ker ne določa, kdo je odgovoren za migrante, če Slovenija ni. Uzakonitev možnosti predčasne deportacije pa bi po mnenju ustavnega pravnika, s katerim smo se posvetovali, pomenila »naklepno kršenje ustave« in »zlorabo oblasti«. Kdo je takšne amandmaje predlagal, zakaj so poslanci sprva zanje glasovali in zakaj (domnevno) Cerar o njih ni vedel nič, v kabinetu še niso do konca razjasnili.
