»Drage dame, želim vam, da imate zapolnjeno vagino in srce, pa po možnosti od istega moškega,« je 600 udeleženk in udeležencev na prvi konferenci o ljubezni in partnerskih odnosih v Sloveniji Ljubezen od A do Ž nasmejala radijska voditeljica in stand up komičarka Tanja Kocman. Kljub njenim šalam na račun ljubezni in partnerskih odnosov pa se je na temo za marsikoga najpomembnejše stvari v življenju govorilo z vso resnostjo. Kako ne, če pa so svoje misli v razprodani dvorani hotela Austria Trend na sedemurnem dogodku med lačne znanja in ljubezni, mlade in stare, razpršili Zoran Milivojevič, Vesna Vuk Godina, Veronika Podgoršek, Sanja Rozman, Edvard Kadič, Bruno Šimleša, Tanja Kocman, Milena Miklavčič, Luka Kogovšek in Manca Razboršek. Vsi znani in priznani strokovnjaki, ki jih druži ukvarjanje z odnosi oziroma raziskovanje rešitev, kako jih izboljšati.
Njihovo skupno sporočilo pa: zavedajte se razlike med zaljubljenostjo in ljubeznijo, ostanite zvesti sebi, spoštujte se in se v krogu družine ter s partnerjem veliko pogovarjajte, predvsem pa nehajte na ljubezen gledati preveč strokovno, ker je bo potem vedno manj. Obenem se ne izgubite v svetu spleta, ki je v sodobnem času lahko dober prostor za spoznavanje sorodnih duš, vendar pa bi moral biti čas, preživet na njem, čim krajši, s čimer se strinja celo Luka Kogovšek, gonilna sila spletnega portala za spoznavanje ona-on.com, ki pravi: »Uporabite ga le za prvi stik in izmenjavo osnovnih informacij, potem pa čim prej v realno življenje.«
Idealnih odnosov ni
Po besedah psihoterapevta Zorana Milivojevića, ki je Slovenijo pred leti obnorel s svojo knjigo Formule ljubezni, ljubezni ne poznamo dovolj in jo vse preveč analiziramo. Ko se zavemo razlike med ljubeznijo in zaljubljenostjo, pa smo po njegovem na pravi poti. »Ljubezen pomeni čustveno vez, je trajen in stabilen občutek. Idealnih ljudi ni in tudi idealnih odnosov ni, idealna ljubezen je torej le naša fikcija, ki se kaj hitro lahko konča z razočaranjem,« je Milivojević poudaril pomen emocionalne pismenosti, psihoterapevtka Sanja Rozman, ki je s svojo prvo knjigo Sanje o rdečem oblaku že leta 1993 ponudila roko pri premagovanju odvisnosti od odnosov, pa mu je pritrdila. Po njenem se moramo naučiti ločevati erotično, romantično in partnersko ljubezen ter enkrat za vselej spregledati zmoto, da za nas obstaja eden in edini in da se bo, ko ga bomo spoznali, vse odvilo na bolje. Pravljice o princu na belem konju so namreč pogosto škodljive. Obenem pa nam nikoli niso dale odgovorov na to, kako sta princ in njegova izbranka živela, ko sta se poročila, oziroma kako njima je uspelo ostati skupaj do konca njunih dni.
»Žal se pravljice končajo tam, kjer se življenje začne,« je bila provokativna terapevtka Manca Razboršekin pri tem poudarila, da samo fizični svet ne ponudi vseh odgovorov. Ljudje smo večdimenzionalna bitja, duše s človeško izkušnjo, partnerji pa po njenem odsevajo vse, kar moramo pri sebi ozdraviti in spremeniti. V tem pa ji je pritrdil tudi hrvaški pisec popularne psihologije Bruno Šimleša ter publiko izzval z nekajminutnim premorom, naj vsak premisli, katere so njihove dobre lastnosti. Osnova za dober odnos je namreč odnos do sebe. Le deset odstotkov ljudi to znanje dobi od staršev, drugi pa ga moramo poiskati sami.
Kdor vara, je pogosto osamljen
»Nihče ne želi priznati, da je že varal in da ga je v trenutku zaneslo. Želimo si namreč, da pripadamo drugemu in da drugi pripada nam,« se je področja nezvestobe, pogostega razdiralca ljubezenskih razmerij, dotaknila družinska in zakonska psihoterapevtka Veronika Podgoršek, avtorica knjig Nezvestoba in Nezvestoba in klinična praksa, ter spregovorila o vzrokih zanjo. »Varamo, ker smo ranjeni od odnosov ali pa vzroki izhajajo iz primarne družine. Lahko da tudi bežimo pred lastnimi občutki in od odnosa zavestno ne želimo pričakovati nič. Kajti če imaš visoka pričakovanja, ki se ne uresničijo, boli,« je sklenila, obenem pa izpostavila zmotno prepričanje, da varajo le moški, saj varajo tudi ženske, vsem pa je skupno eno: kdor vara, je pogosto osamljen.
Pogovarjajte se, pogovarjajte
Zgodovinska dejstva o spolnosti in odnosih naših dedkov in babic, ki jih razkriva pisateljica in raziskovalka preteklosti Milena Miklavčič, avtorica odmevne knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače, pa naj bi pojasnila številne travme, ki se prenašajo skozi generacije in infiltrirajo v naše odnose. Še v sedemdesetih letih preteklega stoletja in v času naših dedkov in babic so bili spolni odnosi moška pravica in ženina obveza. Spolno življenje je zaznamovalo generacije, določeni vzorci pa se, hote ali nehote, prav gotovo prenašajo. Zato je pogovor v krogu družine, kot je poudarila Miklavčičeva, zelo pomemben, kajti če boste vedeli, kako so živeli vaši predniki, babice in mame, boste lahko razumeli tudi travme.
Kulturna antropologinja in profesorica Vesna Vuk Godina pa je bila še bolj neposredna. »Nikoli vas družba tako ne drži za vrat kot takrat, ko ste z nekom v postelji,« je posvarila občinstvo in dodala, da čeprav mislimo, da sta ljubezen in partner del zasebne sfere, oboje obvladuje kapital. Poznavanje tega dejstva pa je po njenem bistveno za kakovostno partnersko življenje. »Namreč, bolj ko bomo poskušali strokovno voditi partnerstvo, slabše bo. Zavedati se moramo, da popolnosti ni in da ne moremo vedno bolj težiti za še nečim boljšim in boljšim,« je dejala. Udarno je sklenila: »Partnerstvo zahteva odpornost, to, da ste zmožni vztrajati v neugodju.«
