Fitnesi na prostem kot otoki gibanja in druženja

Skoraj štiri kilometre dolga trim steza v Zadvoru je zadnja nova točka, ki so jo na svoj zemljevid minulo leto lahko vrisali tisti rekreativci, ki svoje mišice kljub nekoliko manj prijetnemu vremenu še vedno raje kot v zaprtih prostorih krepijo na prostem. Obnovo steze, ki se začne pri brunarici, rekreativcem pa je vzdolž steze na voljo dvanajst trim postaj, so delavci končali že minulo jesen, v javnem zavodu Šport Ljubljana pa so za obnovo namenili 14.600 evrov.

Iz zaprtih prostorov na sveži zrak

V javnem zavodu so za ureditev trim stez – ob zadvorski sta v lasti ljubljanske mestne občine trenutne še trim stezi v Mostecu in Tivoliju – v zadnjih petih letih odšteli nekaj več kot 22.000 evrov, na leto pa namenijo skoraj tisočaka in pol za njihovo vzdrževanje in obnovo. Ob treh stezah, med katerimi je verjetno med najbolj obleganimi tista v Mostecu, kjer je pod rožniškim klancem na v celoti osvetljenih 520 metrih postavljenih še petnajst naprav, pa lahko rekreativci svojo športno pripravljenost pilijo tudi na sedmih trim otokih, medtem ko v zavodu upravljajo še 27 fitnesov na prostem, med katerimi jih je večina razporejena znotraj ljubljanske obvoznice.

»Ljudje so vse bolj ozaveščeni, zavedajo se, kako pomembno je gibanje na svežem zraku,« naraščajoče število športnih navdušencev, ki se zavihtijo na katero od naprav v sklopu fitnesa na prostem, pojasnjuje Dušan Novak, direktor podjetja Imex Trade, ki je v sodelovanju z občino postavilo dobršen del teh športnih parkov. Običajno jih sestavlja od pet do šest naprav, ki so primerne za krepitev vseh mišic z aerobno vadbo. »Cilj je ljudi privabiti iz zaprtih prostorov in jih spodbuditi h gibanju. Ker je vadba na napravah na prostem brezplačna, je dostopna vsem, hkrati pa je vadba tudi priložnost za druženje,« direktor poudari socialno noto rekreacije na prostem, ki ima svoje korenine na Kitajskem. Pred osemnajstimi leti so Kitajci s številnimi brezplačnimi fitnes napravami na prostem namreč želeli dvigniti raven ozaveščenosti ljudi o zdravem načinu življenja, do danes pa so uredili že več kot 37 milijonov kvadratnih metrov zunanjih fitnesov.

Načrtovana še trim steza v Črnučah

Novak ob tem pojasnjuje, da je ob fitnesih na prostem vse bolj uveljavljen koncept tudi ulična vadba (street workout), kjer pa ciljna skupina niso vse generacije, temveč predvsem mlajši športni navdušenci, ki želijo na napravah v naravi pridobiti mišično maso. »To so naprave, podobne tistim, ki jih vojaki uporabljajo pri treningu na prostem.« V prestolnici je tovrstna ulična vadba za zdaj mogoča na Golovcu in Fužinah.

V podjetju načrtujejo, da bodo v prihodnje na nekaterih koncih glavnega mesta lahko postavili tudi prilagojene fitnes naprave, primerne za vadbo paraplegikov. »Vadbo na svežem zraku želimo približati čim večjemu številu ljudi,« poudarja Novak. V Športu Ljubljana medtem napovedujejo, da bodo predvidoma že letos na posebni podstrani spletne strani zavoda na enem mestu zbrali vse lokacije, kjer je mogoča brezplačna rekreacija na prostem, načrtujejo pa tudi ureditev še četrte trim steze. Predvidena je v Črnučah. »Četrtna skupnost pridobiva dovoljenja,« je v imenu zavoda že novembra lani pojasnila vodja za stike z javnostjo Živa Kasagić.