Parlamentarna komisija za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu, ki ji predseduje Anže Logar iz SDS, bo zaradi velikega obsega del (do zdaj so prejeli več kot 60.000 strani dokumentov) in specifičnih znanj pri preučevanju dokumentov, poiskala strokovno pomoč. »Komisiji to pravico daje 7. člen poslovnika o parlamentarni preiskavi. Glede na dosedanjo prakso je bilo sklenjeno, da en zunanji strokovni svetovalec pomaga predsedniku pri pregledu gradiva, pripravah na predsedovanje preiskovalni komisiji, vodenju zaslišanja prič... Izbor je bil prepuščen predsedniku komisije,« so odgovorili iz državnega zbora. Tako so decembra lani že najeli strokovnega sodelavca Božidarja Godnjavca, ki bo pri delu pomagal predsedniku komisije Anžetu Logarju. Sodeč po javno dostopnih podatkih je bil Godnjavec od septembra 2014 do lanskega novembra zaposlen v banki Hypo Alpe Adria kot vodja oddelka za spletno oglaševanje (remarketing), zdaj pa deluje kot samostojni finančni svetovalec.
Člani komisije so izbrali še štiri zunanje strokovnjake, in sicer pravnika in ekonomista Kristjana Hrena, prokurista družbe NEOS svetovanje, upokojenega kriminalista Rastislava Kanižarja, revizorko Andrejo Bajuk Mušič in podatkovnega analitika Matjaža Štajnerja.
Kdo so ti strokovnjaki
Na vprašanje, po katerih merilih so za zunanjega strokovnjaka izbrali Kristjana Hrena, je predsednik parlamentarne komisije Anže Logar pojasnil, da je bil to predlog SD ter da so v komisiji potrebovali nekoga, ki ima računovodsko-revizorska znanja. »Kristjan Hren ima pravna in ekonomska znanja,« je pojasnil Logar. Na vprašanje, ali je kdo zavrnil sodelovanje, Logar odgovarja: »Tega pa ne vem. Mi smo pozvali vse poslanske skupine, naj predlagajo kandidate. Na podlagi tega smo na komisiji sprejeli sklep.« Po naših informacijah je Kristijan Hren partner hčerke Francija Perčiča, nekdanjega svetovalca tedanjega predsednika države Danila Türka za gospodarska vprašanja. Perčič je eden tistih, ki je veliko izgubil pri sanaciji bank in razlastitvi imetnikov podrejenih finančnih instrumentov. Kot so nam potrdili v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), je bil Kristjan Hren do leta 2010 tudi član strokovnega sveta združenja. »Gre za strokovnjaka s pravnim in ekonomskim znanjem, ki je v združenju delal izključno voluntersko,« je povedal Kristjan Verbič, predsednik VZMD. Javno dostopni podatki kažejo, da je Hren prokurist v družbi Neos svetovanje, ki se ukvarja s pravnim in finančno svetovanjem. Podjetje je imelo leta 2014 le okoli 179.000 evrov prihodkov in več kot 16.000 evrov izgube. Zanimivo je, da je bila družba Neos svetovanje tudi desetodstotna lastnica Nove revije, od februarja 2014 pa je v stečaju. Soustanovitelj ter nekdanji direktor in glavni urednik Nove revije je bil sicer pesnik, kritik in esejist Niko Grafenauer.
V bančno luknjo se bo poglobil nekdanji kriminalist
Rastislav Kanižar, ki je bil prav tako imenovan za zunanjega strokovnega sodelavca parlamentarne komisije, je bil od julija 2005 do januarja 2007 direktor uprave kriminalistične policije in je odstopil s položaja zaradi osebnih razlogov. Po izobrazbi je diplomirani pravnik, bil pa je tudi član medresorske delovne skupine za delovanje Slovenije v Natu. Vlada ga je marca 2006 s tega položaja razrešila. Po naših informacijah je bil Kanižar šef kriminalistov v času, ko je na oblast prišla Janševa vlada in, kot pravijo naši viri, nikoli ni bil operativec. Vpogled v dokumentacijo o bančnih spodrsljajih in napakah pa bo imela tudi Andreja Bajuk Mušič. Med drugim je bila kot revizorka zaposlena v nakelskem Merkurju, ki je po poskusu menedžerskega prevzema na kolenih. Sicer pa je Bajuk-Mušičeva ekonomistka, davčna svetovalka in pooblaščena revizorka. Od leta 2013 ima tudi svoj espe (leta 2013 je po podatkih Ajpesa ustvarila skromnih 7274 evrov prihodkov, novejših podatkov ni), bila pa je tudi zunanja članica revizorske komisije na SDH. O podatkovnem analitiku Matjažu Štajnerju pa pomembnejših javno dostopnih podatkov ni.
Ni vseeno, kdo pregleduje bančne mape
Drago Kos, nekdanji predsednik protikorupcijske komisije, poudarja, da morajo v komisiji za preiskovanje bančne luknje v prvi vrsti sodelovati ljudje z izkušnjami v preiskovanju bančnih bilanc, torej forenzični revizorji ali nekdanji kriminalisti operativci. In dodaja: »Komisija na področju izplena zagotovo ne bo naredila nič. Državni zbor namreč ni v položaju, ko bi lahko od bank zahteval kakršna koli povračila. Če se bo spustila v raziskovanje posameznih kreditnih map, pa lahko bankam pomaga pri pisanju obtožnic zoper odgovorne.« Dosedanje izkušnje parlamentarnih preiskovalnih komisij sicer kažejo, da pomembnejšega izplena od njih ni bilo. Več sogovornikov iz bančnega sveta pa se o zunanjih strokovnjakih parlamentarne komisije za preiskavo bančne luknje ni želelo izreči.
Manja Pušnik, Jan Bratanič
