»To so dejstva. Imamo ministra za okolje in PODNEBNE SPREMEMBE. Imamo ministra za priseljevanje, državljanstvo in BEGUNCE. Naš premier je science-fiction 'geek'. Naš minister za zdravstvo je res zdravnik. Naš minister za družino, otroke in socialni napredek je ekonomist, ki se je specializiral za revščino. Naša ministrica za znanost je res znanstvenica: dobila je celo Nobelovo nagrado. Naša ministrica za pravice žensk je ženska! Naš minister za veterane je kvadraplegik, potem ko je bil ranjen v streljanju. Naš minister za zaposlovanje, delovno silo in delavce je profesionalni geolog. Naš minister za demokratične institucije je muslimanski begunec. Naš minister za šport in osebe s posebnimi potrebami je paraolimpijec. Naš minister za obrambo je vojni heroj, veteran iz Afganistana in policist. NAŠ MINISTER ZA PROMET JE, ZA VRAGA, ASTRONAVT!
Polovica naših ministrov so ženske. Polovica naših ministrov so moški. Dva naša ministra sta staroselca: Kwakwaka'wakw in Inuit. Trije naši ministri so se rodili izven Kanade, v Indiji in Afganistanu. Dva naša ministra sta Sikha. Najmanj en minister je musliman. Najmanj dva sta ateista. Ena naša ministrica se bori z rakom dojke. En naš minister je na invalidskem vozičku. En naš minister je slep. En naš minister je odkriti homoseksualec. En naš minister je odkrito rdečelas. In ob vsem tem ima Navdeep Bains še popolne brke.«
Dva in pol meseca pozneje je novo vlado dobila tudi Hrvaška. Podobnost je očitna: tudi na čelu hrvaške vlade je Kanadčan, Tihomir Tim Oreskovich.
In to je nekako tudi vse. Vsaj kar se tiče podobnosti med vlado Tima Oreskovicha in tisto Justina Trudeauja. To so dejstva:
Naš novi premier je kanadski državljan, menedžer multinacionalne farmacevtske korporacije, ki pasivno obvlada hrvaški jezik. En naš podpredsednik vlade je nekdanji bogoslovec in semeniščnik. Drugi naš podpredsednik vlade je nekdanji policist in obveščevalec. Naš policijski minister je, seveda, diplomirani inženir pomorskega prometa in diplomirani športni trener.
Naš minister za zdravstvo je bil direktor bolnišnice, preden so ga odstavili zaradi malverzacij in nepravilnosti. Naša ministrica za socialno politiko je nekdanja redovnica, ki zdravi odvisnike z Božjo besedo. Naš minister za znanost je nekdanji laburistični levičar, ki je pred volitvami v sebi nenadoma odkril katolika, krščanskega demokrata in HDZ-jevca. Naš minister za branitelje je vojni veteran, ki ima v programu objavo registra narodnih izdajalcev in domoljubni dodatek na plačo za branitelje iz domovinske vojne. Naša ministrica za delo je uradnica, ki je v strokovni komisiji za revizijo ugotovitev odločb o invalidnosti delala v času, ko je zaradi podkupnin in korupcije v tej komisiji izbruhnila nacionalna afera. Naš minister za šport se nikoli v življenju ni ukvarjal z nobenim športom, niti z njim nima nobene zveze. Naš minister za kulturo se nikoli v življenju ni ukvarjal s kulturo, niti z njo nima nikakršne zveze: naš minister za kulturo je zgodovinar revizionist, predsednik Častnega pliberškega voda, ki vsako leto počasti spomin na padec nacistične ustaške vojske.
Naš finančni minister je menedžer največje hrvaške korporacije. Naš gospodarski minister je nekdanji namestnik poslovodje v Baumaxu in župan male vaške občine s tisoč petsto prebivalci ter osnovno šolo do četrtega razreda. Naš pravosodni minister je bil še pred dvema letoma sodni pripravnik. Naš minister za turizem je najemodajalec apartmajev, ki je vladajoči stranki doniral tisoč evrov.
Naš obrambni minister je novinar, ki je delal v uradu za zaščito ustavnega reda v času, ko je urad prisluškoval hrvaškim novinarjem, pozneje pa je kot visoki operativec protiobveščevalne agencije nagovarjal neko novinarko, naj vohuni za kolegi. Naš minister za gradnje je župan provincialnega mesteca, v katerem je morala država porušiti nezakonito zgrajeni betonski dvorec Šeherezada s stolpi. NAŠ PROMETNI MINISTER JE, ZA VRAGA, ŽUPAN PROVINCIALNEGA MESTECA, KI IMA NA DESETIH KILOMETRIH MAGISTRALNE CESTE ŠTIRIINTRIDESET KRIŽIŠČ!
Naša vlada nima ničesar takega, kot je ministrstvo za pravice žensk. Med triindvajsetimi člani vlade sta samo dve ženski. Od katerih je ena, ponavljam, nekdanja redovnica.
Devetdeset odstotkov naših ministrov je moških. Sto odstotkov naših ministrov je Hrvatov. Dvaindvajset od triindvajsetih članov naše vlade je prakticirajočih katoličanov. En naš minister je musliman, a je večji Hrvat in ustaš od vseh ostalih: on trdi, da Hrvaška ni zmagala v drugi svetovni vojni in da NDH ni bila fašistična.
Noben naš minister ni deklarirani homoseksualec: še več, najmanj dva sta bila aktivista katoliške kampanje za referendum o poroki. Noben naš minister ni astronavt, se pa zato eden med njimi redno udeležuje turističnih prireditev v tekmovanju srednjeveških ladij na vesla.
Noben naš minister ni ateist. Nobeden nima Nobelove nagrade, eden pa ima pet vojaških odlikovanj. Noben naš minister ni na invalidskem vozičku: naši ministri so v audijih, ki stanejo šestdeset tisoč evrov.
Noben naš minister ni rdečelas.
In nobeden nima brk.
Samo brčice.
