Skupina državljanov, ki je prejšnji teden objavila protestno pismo Cerarjeva žičnata ograja mora pasti, je podvomila o vlogi EU pri postavitvi žice. Uvodni odstavek njihovega pisma se glasi takole: »Velik del ne samo vladajoče politike nas poskuša prepričati, da je žičnata ali rezilna ograja na meji naše države nekakšna nujnost, ki jo terja od nas Evropa. Sloveniji da je ograjevanje tako rekoč odredila Evropska unija, pri čemer nihče ne pove, kateri njen organ je to odločil in s katerim pravnim aktom je bila odločitev naložena. Prav tako ne povedo, ali gre za akt, ki bi ga bila naša država, glede na svoje obveznosti iz pristopne pogodbe k EU, dolžna izvajati.« O tem bi bilo dobro še malo razmisliti.
Rezilna žica na naši meji seveda ni nujnost. V politiki ni nujnosti. V politiki se izbira in odloča. Tudi to, čemur pravijo nujnost, je stvar izbire in odločitve. Trditve, da druge možnosti ni, da drugače ne gre in podobno, sporočajo odločitev, da bodo za vsako ceno vsilili določeno politiko, alternativne možnosti pa zatrli in onemogočili. Trditi, da druge možnosti ni, da ni alternative, je totalitaristična politika, ampak totalitarizem ni nujnost. Totalitarizem je stvar odločitve tistih, ki ga uveljavljajo, in onih, ki ga sprejemajo. Postavitev rezilne žice namesto meje je totalitaristična politika in sprejemanje žice sprejemanje totalitarizma. Slovenski politiki, ki nas prepričujejo, da je rezilna žica nujnost, so glasniki in nosilci totalitarizma.
Ampak to, da žica ni nujnost, ne pomeni, da EU ni terjala od slovenske vlade, naj jo postavi. Od vsega začetka sem prepričan, da slovenska vlada ni sprejela odločitve o režimu na schengenski meji na svojo pest. Slovenska vlada, kot vidimo, še o lastni meji ne odloča, pa naj bi o schengenski. Meja EU je stvar EU. Nihče, ki vsaj od daleč pozna naše vladajoče politike, ne bi mogel pomisliti, da bi zbrali pogum in naredili kaj proti volji EU. In če bi se kaj tako neverjetnega zgodilo, bodimo prepričani, da bi vladarji Evrope hitro dali vedeti, kako nejevoljni so. Je kak evrokrat izrazil odklonilno mnenje o žici, ki zdaj stoji ob naši južni meji? Samo Cerar je zanikal, da je bila postavljena pod evropskim pritiskom. Zakaj on? Zato da se kakemu evrokratu ne bi bilo treba izpostavljati z zavajanjem.
Res je, da ne vemo, na podlagi katerega pravnega akta katerega organa EU je bilo Sloveniji naloženo, naj postavi žico. Ampak to ne pomeni, da ji to ni bilo naloženo. Še več, tak pravni akt najverjetneje sploh ne obstaja. Ampak tudi to ne pomeni, da Sloveniji ni bilo naloženo, naj postavi žico.
Ni prvič, da EU slovenski vladi nalaga izvajanje bolečih ukrepov, ki posegajo v temeljne socialne pridobitve in pravice slovenskih državljanov, brez transparentne pravne podlage in najverjetneje brez vsakršne pravne podlage. Je bilo s privatizacijo kaj drugače? Ali pa z vsemi mogočimi tako imenovanimi varčevalnimi ukrepi? Kolikokrat smo slišali od naših politikov, da »Evropa« zahteva od »nas« to in ono, pa niti enkrat nismo videli nobenega pravnega ali vsaj formalnega političnega akta, ki bi to zahteval, niti nismo izvedeli, kdo konkretno je to zahteval od katerega konkretnega slovenskega politika ali političnega organa. Tako se v EU dela. In vse slovenske vlade zadnjih let so sokrive, ker so to sprejele.
Ali si lahko zdaj, ko nam okoli vratu natikajo bodečo žico, privoščimo takšno naivnost, da bi verjeli (ali se delali, da verjamemo), da EU dela po »regelcih«? Da postopa skladno z lastnimi pravnimi dokumenti in deklariranimi »vrednotami«? Če so zahteve, ki jih EU postavlja naši vladi, takšne, da jih, če bi bile formalnopravno postavljene, vlada na podlagi obveznosti iz pristopne pogodbe ne bi bila dolžna izvajati, evrokrati takih zahtev pač ne bodo postavili formalnopravno. Le čemu bi si komplicirali svoje posle in puščali za seboj sledi? In kjer za zahtevami ne stoji moč prava in zakonov, delujejo neformalni pritiski. Zakaj neki je Cerar na TV izjavil, da ne bo dovolil, da bi nas kdor koli izgnal iz EU? Take grožnje ni mogel izreči noben slovenski državljan. Tako lahko grozijo samo tisti, ki imajo v EU dejansko, faktično moč. In Cerar tega ni izblebetal, da bi zaprosil državljane za podporo, marveč da bi nas zatolkel. Kot da bi prisegel, da se bo še bolj marljivo uklanjal neformalnim evrokratskim pritiskom.
Skratka, ko gre za žico, menim, da je EU naš sovražnik. Toda če sprejmemo, da je slovenska vlada postavila žico na neformalno zahtevo EU, to za vlado ni opravičilo. Tudi na vlado, ki izvaja tujo sovražno politiko, bi morali gledati kot na svojega sovražnika. Nanjo pada krivda in sramota. Kriva je dvakrat: ker se je uklonila nezakonitim tujim pritiskom in ker je sprejela ukrep, ki krši naše ustavne pravice in nam krati svobodo. Sramota pa je neizmerna.
