Pravico do najema groba pridobi vsak, ki naroči pogreb, druga možnost pa je, da mu ga kdo odstopi. V vsakem primeru naj bi bila pravica pridobljena brezplačno, vendar v praksi ni tako, kar smo v Dnevniku razkrili pred dnevom spomina na mrtve. Z njo se živahno trguje prek spleta, največ zanimanja pa je za stari del največjega slovenskega pokopališča Žale, kjer se pravica do najema enojnega groba prodaja za od 1000 do 1500 neobdavčenih evrov. Postopek je povsem varen za vse udeležence v poslu, saj lahko najemnik grobnega prostora s podpisano izjavo v pisarni podjetja Žale pravico pisno prenese na tretjo osebo brez kakršnih koli pojasnil.
Potem ko so v javnem podjetju Žale obsodili takšno početje, a poudarili, da zgolj izvajajo določbe veljavnih predpisov, so tudi na Mestni občini Ljubljana – ta je lastnica zemljišč na Žalah – ponovili, da tovrstnega mešetarjenja za zdaj ne morejo preprečiti.
Občina: Zakonodaja ne dopušča omejevanja
Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so povedali, da se jim zdi nedopustno, da se prenos najemne pravice izvaja proti plačilu, vendar nimajo informacije, zakaj se določene stranke odločijo za prenos najemne pravice, ravno tako o tem ne morejo presojati, saj za to nimajo pravne podlage. »Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč v 22. členu jasno določa, da ima pravico do najema groba tisti, ki je poravnal stroške pokopa. To pravico je mogoče prenesti na drugega samo pisno. Iz dikcije zakona je jasno razvidno, kaj lahko stranka naredi, zato tega z odlokom kot hierarhično nižjim aktom ni mogoče omejevati,« so pojasnili.
Povedali so še, da bodo lahko nov odlok sprejeli, ko bo sprejet nov zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. »Kljub temu pa ocenjujemo, da je trenutno veljavni odlok v tej točki napisan v dobro občanov in da bi njegova sprememba povzročila več škode kot koristi,« so prepričani na mestni občini, kjer apelirajo na občane, naj se raje zamislijo nad takšnim početjem – torej prenašanjem najemne pravice do groba proti plačilu.
Na vprašanje, ali so kadar koli ukrepali zoper takšno nezakonito početje, so na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet odgovorili, da njihove inšpekcijske službe niso pristojne za nadzor in sankcioniranje dela na črno, kamor naj bi sodila omenjena praksa preprodaje pravice do najema groba, saj tovrstne nepridiprave sankcionira Finančna uprava RS.
Novi zakon naj bi občinam podelil več pristojnosti
Da občine glede na zakonodajo res ne morejo omejevati oziroma postavljati pogojev pri prenosu pravice do najema groba na tretjo osebo, je prepričan tudi dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete. »Zakon govori le o pisnem prenosu. Menim sicer, da občina lahko predpiše pogoje, ki so povezani z upravljanjem pokopališča in ne ovirajo prenosa. Zahteva lahko na primer, da dotedanji najemnik poravna morebiten dolg iz najemnine ali drugih storitev do pokopališča pred prenosom. Lahko tudi zahteva kakšen pogoj v zvezi z morebitnim prekopom posmrtnih ostankov ali kaj podobnega. A tega ne sme storiti tako, da bi prenos najemnega razmerja preprečevala,« je pojasnil dr. Pirnat.
Nekaj upanja, da se bo v prihodnje neetično in nezakonito početje prodajalcev pravice do najema groba prenehalo, so obudili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Predlog novega zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti, ki je v javni obravnavi od konca maja, naj bi namreč občinam podelil več pristojnosti. »Predlog določa, da grobove oddaja v najem upravljalec pokopališča na podlagi neposredne pogodbe in v skladu s predpisi občine ter pokopališkim redom. Prav tako določa, da je najemno razmerje za grob mogoče prenesti na drugega najemnika pod pogoji, ki so določeni v najemni pogodbi. Iz tega sledi, da lahko občina v pokopališkem redu sama določi pogoje v primeru prenosa pravice do najema groba z nosilca pravice na tretjo osebo,« so pojasnili na pristojnem ministrstvu, kjer pravijo, da je predlog zakona trenutno v medresorskem usklajevanju, vlada pa naj bi ga obravnavala še ta mesec.
