»Inkontinenca ni le lepotna napaka in težava starostnikov. Je bolezen, ki muči zelo veliko žensk. Je nadležna bolezen, ki pa jo je mogoče olajšati, zdraviti in odpraviti,« pojasni Sonja Ukmar, ki se kot zdravnica družinske medicine dnevno srečuje s težavami, o katerih ženske večinoma zelo nerade spregovorijo. »O bolezni ne govorimo enako sproščeno kot o drugih boleznih, pravzaprav se je v vseh starostnih obdobjih celo nekako sramujemo, zaradi česar je v družbi še vedno tabu tema,« opozarja zdravnica in dodaja, da poskušajo z ozaveščanjem ženske prepričati, da spregovorijo že o prvih kapljicah uhajajočega urina. Tako si bodo ne nazadnje zagotovile tudi boljši izid zdravljenja.
Prvih kapljic namreč ženske skoraj nikomur sploh ne omenijo. Verjetno tudi zato, ker so ob menstruaciji navajene nositi vložke, v vmesnem obdobju pa marsikdaj tudi ščitnike za perilo, meni zdravnica in dodaja, da se nekaj kapljic mnogim ženskam hkrati sploh ne zdi skrb zbujajoč pojav, še zlasti, ker jim urin uhaja le, ko kihnejo, poskočijo, zakašljajo in podobno.
Težava pesti tudi mladostnice
V svetu opravljene študije kažejo, da ima težave z inkontinenco tudi že več kot deset odstotkov mladostnic pred porodom, po porodu ima težave do 30 odstotkov žensk, v menopavzi 40 in v starosti več kot 60 odstotkov žensk. Zato zdravnica Ukmarjeva opozarja, da je treba obiskati zdravnika, ki bo postavil diagnozo, že po prvih kapljicah. Z laboratorijskimi in ultrazvočnimi preiskavami bo izključil morebitne druge bolezni ali vnetja, ki bi prav tako lahko privedla do uhajanja urina. Ob nenavadni sliki bolnico napotijo tudi na ginekološki pregled. »Po diagnozi se lahko začnemo z inkontinenco spopadati z intenzivnimi keglovimi vajami, ki bi jih sicer morala začeti redno izvajati že vsaka mladostnica še pred spolno aktivnim življenjem,« opozarja Ukmarjeva in doda, da je pri vajah zelo pomembno, da stiskamo prave mišice, ki so v predelu nožnice in sečnice na dnu medeničnega dna, da držimo tonus mišice vsaj deset sekund in vaje vztrajno ponavljamo vsaj trikrat na dan po deset minut.
Če s keglovimi vajami ne dosežemo zadovoljivega izboljšanja, si lahko pomagamo s prav tako neinvazivno metodo transpelvične elektromagnetne stimulacije mišic medeničnega dna; na voljo so nam tudi različne invazivne metode, ki pa posegajo v telo. To so laserska terapija, vaginalna elektromagnetna stimulacija in operativno krčenje mišic. Nobena metoda težav ne odpravi trajno, saj se tkivo stara in je treba mišice krepiti vse življenje, opozarja zdravnica in nadaljuje, da je transpelvična metoda edina primerna tudi za moške, ki imajo težave z obolenji prostate oziroma pri stanjih po operaciji prostate.
»Ker omenjene terapije težav ne odpravijo dokončno, tudi operativna težavo odpravi za približno deset let, najnovejše raziskave tečejo tudi v smeri uporabe matičnih celic, a raziskave še niso dale oprijemljivih rezultatov,« pojasni ginekologinja in porodničarka Gabrijela Simetinger. Pri svojem delu pa opaža, da inkontinenca zelo vpliva tudi na spolnost. To potrjujejo tudi študije, ki kažejo, da ima težave s spolnostjo vsaj polovica žensk z inkontinenco, pravi in doda, da se ženske, ki jim med spolnim odnosom uide urin, počutijo zelo neprijetno. Posledično se jim zato zmanjša spolna želja, pogosto pa se začnejo spolnih odnosov tudi bati. »Seksološke študije dokazujejo, da te ženske dosežejo tudi manjšo vlažnost med spolnim odnosom in težje doživijo orgazem,« razloži ginekologinja in doda, da lahko ob dalj časa trajajoči inkontinenci postanejo spolni odnosi boleči. Kombinacija bolečine in strahu pred spolnimi odnosi lahko ženski povzroča težave tudi še potem, ko odpravi inkontinenco, še zlasti če so bili odnosi boleči daljši čas. V tem primeru ženska potrebuje psihološko pomoč, predvsem psihoedukacijo, ki vključuje tudi anatomijo ženskega spolovila, saj ženske še vedno zelo slabo poznajo svoje intimne dele, pojasnjuje ginekologinja. Razloži tudi, da so lahko pri inkontinenci spolni odnosi boleči zaradi strahu pred spolnimi odnosi, ker lahko ti povečajo tonus mišic. V teh primerih morajo žensko naučiti obratne poti, ne tega, kako stisniti mišice medeničnega dna, marveč kako jih sprostiti. »Naši učitelji pravijo, da je medenično dno ogledalo naše duše in se v njem zrcali vsak strah,« še pove Simetingerjeva.
Pomemben urnik uriniranja
Inkontinenca urina vpliva na celotno kakovost življenja žensk, je jasna Simetingerjeva in doda, da pri ginekološkem pregledu mladostnice in odrasle ženske vedno pouči in jih nauči, kako je treba pravilno izvajati keglove vaje. Veliko žensk nima težav s stiskanjem pravih mišic, zelo veliko težav pa imajo sprva z zadržanjem tonusa mišice, pove in doda, da je treba biti pri izvajanju vaj dosleden in mišice zares utruditi. »Pomembna je psihoedukacija, tudi dnevnik uriniranja, ki pove, koliko, kaj in kdaj spije ter kdaj ji uide urin, kakšne snovi uživa... Pomembno je, da se pogovorimo tudi o tem, pojasni ginekologinja in doda, da pride veliko žena in mladostnic na pregled zaradi inkontinence šele, ko se jim stanje poslabša bodisi zaradi uroinfekta ali pljučnega infekta, ki jih sili na kašelj in jim zato takrat pogosteje uhaja tudi urin.
Simetingerjeva pove tudi, da se nožnica spreminja vse življenje, na spremembe pa ne vplivata le odraščanje in rojevanje, marveč tudi kakovost spolnega življenja. To se še zlasti pozna v postmenopavzi, ko se nožnica brez rednih in zadovoljivih vaginalnih odnosov malenkost tudi zmanjša. A to ne vpliva na inkontinenco, doda ginekologinja in še enkrat poudari, da se z inkontinenco najučinkovitejše spopadamo z rednimi, pravilno izvedenimi keglovimi vajami, ob uhajanju urina pa je treba na takojšen pogovor z zdravnikom, ki bo odločil o nadaljnjem zdravljenju.
