Nina Plavšak, dolgoletna svetovalka slovenskih tajkunov, zdaj dela za Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Na slabi banki so tako za Dnevnik potrdili, da so pri Plavšakovi v zadnjih mesecih naročili dve pravni mnenji. V njih je Plavšakova DUTB odgovarjala na konkretna pravna vprašanja s področja insolvenčne zakonodaje, ki jo je v zadnjem desetletju in pol večkrat pisala ali pomagala pripravljati. Za obe mnenji so ji v DUTB skupaj plačali dobrih 8500 evrov. Denar so ji nakazali na račun podjetja ABC Nepremičnine, ki je v lasti Plavšakove in njenega življenjskega sopotnika Andreja Kuplenka. To podjetje je že marca na DUTB dobilo velik posel. Slaba banka ga je namreč skupaj z družbo Stoja Trade izbrala za posrednika pri prodaji ali oddaji nepremičnin v lasti DUTB. Knjigovodska vrednost nepremičnin v lasti DUTB znaša skoraj tristo milijonov evrov, Stoja Trade in ABC Nepremičnine pa bosta ob prodaji upravičena do provizije v višini od 0,3 do 1,49 odstotka posameznega posla.
Sedenje na različnih bregovih
Poslovno sodelovanje med Nino Plavšak in DUTB je zanimivo zaradi več razlogov. Najprej zaradi minulega dela pravnice, ki velja za enega od pomembnih akterjev v dveh desetletjih slovenske tranzicije in privatizacije. Plavšakova je bila vrsto let ključna pravna svetovalka nekdanjih domačih kapitalskih mogotcev – tudi tistih, ki so na veliko pomagali pri kopanju tako imenovane bančne luknje. Bošku Šrotu je pomagala tako v pivovarski vojni kot pri reševanju Infond Holdinga. Za Igorja Bavčarja in družbe iz kroga Nacionalne finančne družbe (NFD) je pripravila sporazum o finančnem inženiringu, s katerim so želeli lastniško »zapreti« Istrabenz. Svetovala je tudi pidovskemu tajkunu Darku Horvatu, nekdanjemu lastniku propadle Aktive, za katero je na DUTB ostalo za okrog 70 milijonov evrov slabih posojil.
Zdaj je položaj obrnjen. Plavšakova po novem dela za institucijo, ki jo je država ustanovila za sanacijo teh istih slabih posojil. A Plavšakove dejstvo, da se je v preteklosti pogosto hkrati znašla na različnih bregovih, ni motilo. Domala ves čas, ko je svetovala domačim kapitalskim omrežjem, je namreč za državo pripravljala zakonodajo s področja prevzemov, gospodarskih družb in stečajev, pozneje pa s pravnimi mnenji v njej iskala luknje za izbrane stranke. Tudi zato je vprašanje, kako bodo na DUTB preprečili morebitne konflikte interesov. Prav tako, ali bodo od Plavšakove zahtevali, da se mora zdaj, ko dela za DUTB, odreči svetovanju podjetjem, katerih upnik ali solastnik je slaba banka. Teh dilem pogodba med DUTB in konzorcijem Stoja Trade-ABC Nepremičnine ne ureja. V DUTB so nam pojasnili, da sta pravni mnenji, ki ju je pripravila Plavšakova, in pogodba o posredništvu pri prodaji nepremičnin »povsem ločena pravna posla«.
Stari znanci iz devetdesetih let
DUTB je denar za prvo pravno mnenje Plavšakovi plačala konec marca, skoraj hkrati pa je s Stojo Trade in ABC Nepremičninami podpisala tudi prej omenjeno posredniško pogodbo. Slab mesec dni pred tem je vlada imenovala nov upravni odbor DUTB. V njem sedijo tudi nekateri stari znanci Nine Plavšak. Z Markom Simonetijem je bila že leta 1993 skupaj v komisiji za vrednostne papirje, ki je skrbela za dovoljenja za izdajo delnic na borzi. Član te komisije je bil tudi Dušan Mramor, finančni minister, ki je Simonetija predlagal za imenovanje na položaj neizvršnega direktorja DUTB. Plavšakovo, Simonetija in Mramorja povezuje tudi članstvo v strokovnem svetu Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Gre za obdobje, v katerem so bili postavljeni temelji številnih spornih privatizacijskih, predvsem pidovskih zgodb. V zadnjih desetih letih pa sta Plavšakova in Simoneti sodelovala v skupinah, ki so za vlado pripravljale spremembe stečajne in prevzemne zakonodaje.
Omeniti velja še, da je bila Plavšakova leta 2001 pravna svetovalka pri lastninjenju BTC, prvem menedžerskem odkupu v Sloveniji. Tega je na operativni ravni pomagal izpeljati nekdanji direktor Slovenske razvojne družbe Uroš Korže. Njegov dolgoletni poslovni partner Janez Širovnik, direktor Koržetove družbe SIP Šempeter, zdaj sedi v upravnem odboru DUTB. Na DUTB so nam sicer pojasnili, da »je bil konzorcij Stoja Trade-ABC Nepremičnine izbran kot najcenejši ponudnik«. Razpis so na DUTB objavili novembra lani.
Kako poslujejo ABC Nepremičnine
ABC Nepremičnine so sicer od leta 2003 s poslovanjem z državno upravo in sodišči ustvarile skoraj pol milijona prihodkov. Poslovanje z državo je bilo najbolj intenzivno v začetku leta 2007 ter od druge polovice leta 2009 do konca leta 2011. Največ denarja je podjetje zaslužilo na vrhovnem sodišču, in sicer 330.000 evrov. Sledi mu ministrstvo za pravosodje, ki je ABC Nepremičninam za pripravo sprememb zakonodaje in modernizacijo pravosodnega sistema skupaj plačalo nekaj več kot 70.000 evrov. Podjetje sta najemali tudi ministrstvi za notranje zadeve in javno upravo, prav tako Univerza v Mariboru, ki ji je družba izstavila en račun v višini skoraj 40.000 evrov.
Od leta 2010 do lani so se prihodki ABC nepremičnin gibali približno na isti ravni. Če so ti še pred petimi leti znašali 766.000 evrov, je podjetje lansko poslovno leto zaključilo s 685.000 evri prihodkov. Tudi zato gre pričakovati, da se bodo prihodki podjetja ob uspešnem odprodajanju nepremičnin v lasti DUTB precej povečali.
