Kolesarjenje s hitrostjo 15–20 kilometrov na uro je zmerno intenzivna telesna dejavnost, ki dokazano ugodno učinkuje na zdravje. Pomaga pri uravnavanju telesne teže, krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, poleg tega pa pozitivno vpliva na razpoloženje. Pri rednem kolesarjenju bo čez nekaj časa opaziti tudi čvrstejše mišice nog in trupa, izboljšala se bo tudi kondicija, so poudarili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in predlagali, da bi morda razmislili in ponovno začeli kolesariti tudi tisti, ki so na kolo že zdavnaj pozabili. S kolesarjenjem je namreč mogoče ubiti kar dve muhi na en mah, saj je to prijazno do našega zdravja in okolja.
Kolesarjenje je užitek. Jutranja vožnja na kolesu osveži in prebudi telo, pot domov pa umirja in sprošča. »Če za pot v službo potrebujemo s kolesom vsaj 10–15 minut, poleg tega pa se po bližnjih opravkih odpravimo peš ali s kolesom, smo že naredili veliko za svoje zdravje, brez veliko porabljenega prostega časa in brez dragih članarin ali dodatne opreme. Zlasti v sedanjem času, ko je ob obilici delovnih, družinskih in drugih obveznosti težko doseči pol ure telesne dejavnosti na dan, je kolesarjenje na delovno mesto odlična rešitev,« je poudarila asist. Janet Klara Djomba z NIJZ in dodala: »Čas za iskanje parkirišča in zaradi prometnih zastojev lahko porabimo za prijetnejše stvari. Kolesarski izleti omogočajo edinstven stik z naravo, sprostitev na svežem zraku in hkrati enostavno ter ugodno telesno vadbo. Kolesarjenje ne povzroča prometnih zamaškov, varčuje z energijskimi viri in pomaga varovati okolje. Zlasti cenovni vidik je ob rastočih cenah goriva čedalje pomembnejši. Različne raziskave v mestih so pokazale, da je kolesarjenje v primerjavi z avtomobilom, javnim prevozom in hojo časovno najbolj ekonomično. Na kolesu lahko uživamo sami ali pa z družino ali prijatelji.«
Posebne priprave niso potrebne
Posebne priprave za začetek kolesarjenja niso potrebne, vendar je treba dolžino poti prilagoditi trenutni telesni pripravljenosti. »Pomembno je, da se ob prvem izletu s kolesom ne precenjujemo, zlasti če smo bili do zdaj manj telesno dejavni. Pri kolesarjenju so obremenjene druge mišične skupine kot pri hoji, teku ali vsakdanjih aktivnostih, zato naj bo prvi izlet krajši, po možnosti naj bo pot blizu našega doma, ravna in enostavna. Če imamo po tem občutek, da bi lahko kolesarili še dlje, čas na kolesu počasi stopnjujemo. Napredovanje moramo prilagoditi svojim sposobnostim in ne smemo pretiravati,« je svetovala asist. Janet Klara Djomba. Povedala je, da so tudi vsakodnevni kratki potepi s kolesom lahko zabavni, sproščajoči in koristni zdravju, pri daljših izletih pa načrtujmo dovolj postankov za počitek in osvežitev ter se jih lotimo šele, ko bomo pot zmogli brez težav.
Čeprav kolesarjenje prinaša obilo koristi za zdravje, za čisto vse kljub temu ni primerno. Pomembno oviro kolesarjenju predstavljajo zlasti težave s sluhom in vidom, kajti če ne slišimo prometa okoli sebe in ne vidimo dobro prometnih znakov in okolice, je to nevarno tako za kolesarja kot druge udeležence v prometu. Težave z ravnotežjem prav tako onemogočajo varno kolesarjenje, saj je nevarnost padcev in nezgod velika. V primeru bolezni ali drugih težav se je treba posvetovati z osebnim zdravnikom. Nemudoma pa je treba prenehati kolesariti tudi, če se pojavi kakršna koli bolečina, zlasti bolečina v prsih, ali nenadna slabost, vrtoglavica ali omotica.
Ne glede na to, ali kolesarimo po vsakodnevnih opravkih ali v prostem času, je treba upoštevati vsaj osnovne previdnostne ukrepe kot pri vsaki drugi telesni vadbi: hitrost in razdalja naj se prilagodita telesni pripravljenosti in počutju.
