Odgovor: Tak mehanizem seveda obstaja. Upravnik je pri pridobivanju ponudb dobaviteljev vselej odgovoren za pravilno in smotrno izvedbo postopka, za preverjanje cene ali izbiro najugodnejše ponudbe. Če imate v stanovanjski stavbi nadzorni odbor, lahko tudi ta predlaga ponudnike, ki jih je upravnik dolžan pozvati k predložitvi ponudbe. Če nadzornega odbora ni, pa to lahko stori predstavnik lastnikov.
V primeru, ko je za izvedbo posameznih del treba pridobiti več ponudb, postopek zbiranja ponudb izvede upravnik, ki ponudbe tudi pregleda in nadzornemu odboru (ali predstavniku lastnikov) predlaga izbiro najugodnejše ponudbe. Upravnik in nadzorni odbor (oz. predstavnik lastnikov) potem izbereta najugodnejšo ponudbo. Soglasje nadzornega odbora oziroma predstavnika lastnikov pri izbiri najugodnejše ponudbe je torej obvezno. Če takega soglasja ni, je upravnik dolžan postopek zbiranja ponudb v celoti ponoviti.
Vprašanje: Ker smo nezadovoljni z delom upravnika v naši stavbi, me zanima, ali lahko tudi sami upravljamo stavbo. Zanima nas, kakšni so pogoji za ustanovitev skupnosti lastnikov.
Odgovor: To možnost stanovanjski zakon predvideva, in sicer lahko etažni lastniki (soglasno!) sprejmete sklep, da se ustanovi skupnost lastnikov. Gre za pravno osebo, ki pa pravno subjektiviteto pridobi šele z vpisom v sodni register. Taka skupnost je pravno sposobna le za sklepanje poslov upravljanja z večstanovanjsko stavbo, ne pa tudi za opravljanje drugih dejavnosti. Hkrati z omenjenim sklepom morate etažni lastniki sprejeti tudi statut. Vsako spremembo članstva je treba vpisati v statut in predložiti registrskemu organu.
Vsebina statuta mora vsebovati predvsem imena etažnih lastnikov (članov skupnosti), ime in sedež skupnosti, identifikacijsko oznako iz katastra stavb, dejavnost, način odločanja, način izpolnjevanja obveznosti etažnih lastnikov ter način imenovanja predsednika in njegova pooblastila.
Mag. Boštjan J. Turk
