Upad povpraševanja po študentskem delu, urne postavke pa višje

Februarja kar 60 odstotkov manj študentskega dela

Uveljavitev zakona o začasnem in občasnem delu dijakov in študentov, ki je močno zvišal obdavčitev in uvedel najnižjo urno postavko v višini 4,50 evra bruto oziroma 3,80 evra neto (strošek študentskega dela se je po oceni delodajalcev povečal za povprečno 36 odstotkov), je med številnimi delodajalci in delojemalci povzročila pravi mali šok. Februarja se je obseg študentskega dela po podatkih največjega ponudnika, e-Študentskega servisa, v primerjavi z lanskim februarjem znižal za kar 60 odstotkov. Ta upad je bil hujši od celo najbolj črnogledih napovedi pred uveljavitvijo zakonodaje. Toda v marcu so se razmere že spremenile: število faktur pri e-Študentskem servisu je bilo glede na lanski marec nižje le še za 11 odstotkov, število napotnic pa za štiri odstotke.

Na ministrstvu za delo menijo, da bo treba za realno oceno o vplivu sprememb počakati vsaj pol leta. Trg dela se namreč na zakonodajne spremembe odziva razmeroma počasi, ob tem pa je treba upoštevati, da so bile v zadnjih dveh letih sprejete številne reforme – od reforme trga dela do zvišanja obdavčitve – in da se dejanski učinki posameznih ukrepov med seboj prepletajo.

Najslabše plačana dela izginjajo

V podjetjih so se na spremembe zakonodaje odzvali različno. Omenjeni T2 denimo z odslavljanjem začasnih delavcev. Študente so obdržali večinoma le v klicnem centru. Količina študentskega dela se zmanjšuje tudi v Mercatorju in Zavarovalnici Triglav, v Darsu (predvsem na cestninskih blagajnah), v Krki, Hitu in Telekomu pa so ga ohranili v približno enakem obsegu. Delodajalci so se različno odzvali tudi na spremembo višine urne postavke. Večinoma so bruto urne postavke povišali tako, da neto izplačila ustrezajo tistim pred spremembo zakona.

»Tisti delodajalci, ki niso prevzeli nase 15,5-odstotne podražitve za pokojninsko zavarovanje, zdaj težje dobijo študente za delo. Dela, ki so bila prej plačana precej pod novo minimalno urno postavko, pa so bolj ali manj izginila,« ugotavlja Saša Praček iz e-Študentskega servisa. Gre predvsem za lažja fizična dela – za pakiranje, deklariranje in podobno. Največ ponudb je sicer za delo v strežbi, sledijo dela v prodaji – za blagajnami v trgovinah in na bencinskih servisih, dela v igralnicah, pobiranje vstopnine na prireditvah...

Študentski servisi so doslej zaznali zelo malo kršitev, večinoma zaradi neobveščenosti delodajalcev, saj so nekateri na začetku še vedno oddajali obračune s pavšalnimi zneski, kar po novem ni več mogoče, saj morajo biti na njih vpisane opravljene ure ter urna postavka. Na dodatne administrativne zahteve so se prilagodili tudi študentski servisi. Po novem morajo odvajati večje število prispevkov, poravnavati pa jih morajo tudi v primerih, ko jim podjetja ne plačajo računov za delo dijakov in študentov.