Bikofeja ni konec. Obstajal je več kot desetletje pred trojico, ki je decembra po treh letih obupala zaradi sosedov, in bo tudi naprej, je jasen Žiga Zver, njegov novi najemnik in gonilna sila. »Upam, da nam bodo vsi skupaj dali vsaj priložnost,« je začel pogovor. Umirjen, zgovoren, pri 27 letih trezno in realistično razmišljujoč gostinec, ki je iz podobnih zagat pred tremi leti že rešil trnovski Sax pub. Svoje izkušnje si je najprej nabiral kot natakar, kajpak prek študentske napotnice, ker mu študijske klopi niso preveč blizu, pa ga je na koncu oče prepričal, naj se preizkusi tudi kot vodja lokala. Poleg vsega, kar se mu v glavi plete ob dveh lokalih, je tudi nekoliko raztresen, saj je na naš dopoldanski intervju gladko pozabil, potem pa se ob opravičilu hitro izmazal z novim terminom.
Vrlina lokala je odnos do ljudi
Zmotilo ga je pomanjkljivo poročanje medijev, ki so prikazali zgolj eno plat Bikofejeve zgodbe, nihče pa se ni pozanimal pri sosedih ali lastniku, ali bo kdo prevzel lokal. Podobno se mu je zgodilo že s Sax pubom. A tako kot v Trnovo se tudi sem ljudje počasi vračajo, tudi nekdaj redne stranke. Ima občutek za lokal, upa in misli pa, da tudi za včasih zahtevne ljubljanske sosede. »Sestal sem se s stanovalci hiše in kar hitro smo prišli skupaj. Dogovorili smo se, da se bomo držali delovnega časa, da bo glasnost v lokalu zmerna in da bo okolica pospravljena. Zaenkrat ni bilo nobenih težav,« je pojasnil prvo tipanje terena, ki je bilo zaenkrat uspešno, saj so prišle tudi že prve pohvale prejšnjih nasprotnikov lokala. »Nekateri so sicer izrecno proti alternativcem, a moja izkušnja iz Saxa je, da imajo probleme prostori, ki pretiravajo. V lokalu glasbe ni treba imeti tako na glas kot v diskoteki, in to do jutranjih ur. Osnovna stvar je tudi odnos do ljudi, komunikacija z njimi, da jih pozdraviš,« je povedal. Tri konce tedna z didžejem so že preživeli, zato meni, da so na dobri poti. Kulturne aktivnosti bodo vsekakor ohranili, oznake »hipsterski« lokal pa se nekoliko otepa, saj se mu zdi omejujoča. Poskušali se bodo osredotočiti tudi na dogajanje v dnevnem času in v sodelovanju z občino ponovno oživiti nekdaj boemsko Židovsko ulico, ki je pred kratkim izgubila Rožo in prej še kak vitalni prostor.
Tudi v gostinstvu je za Zvera najpomembnejši odnos, predvsem natakarja do gosta. Tudi pretežno študentska delovna sila tega ne bi smela spremeniti, pravi, ne glede na to, koliko dobi na uro, saj je to njeno delo. Prijazen in zgovoren natakar je ključen, da se gosti vračajo, po drugi strani pa je lahko vse super, ampak jih ob nesramnem natakarju ne bo več nazaj. Strinja se, da je konkurenca v Ljubljani zelo zasičena, mladih, ki bi v lokale zahajali, pa je omejeno število. »Že na vsakem vogalu je en lokal. A pozitivno se mi zdi, da se v zadnjem času odpira veliko dobrih, ki niso samo za popivanje, ampak nudijo nekaj več – kakovostne programe, ponudbo, opremo, dizajn. Veliko jih daje tudi priložnost mladim z razstavljanjem njihovih del in nastopi. To je pokazatelj, da ne moreš več imeti samo lokala, ampak nekaj več. Še vedno pa je osnova v dobri postrežbi in ponudbi, ki ju ob vseh aktivnostih ne smeš zanemariti.«
Stvari, ki gostince ubijajo
Položaj gostincev v Sloveniji, je nadaljeval Zver, se je v zadnjih letih močno poslabšal. »Odkar sem vodja lokala, so se zvišale cene dobaviteljev, študentskega dela in še česa. Občina nam je v Trnovem najemnino za vrt zvišala za kar 95 odstotkov. To so stvari, ki gostince ubijajo,« je pojasnil. Pretirana birokracija še dodatno otežuje organizacijo dogodkov v lokalih. »Prej je bilo veliko lažje organizirati koncert, bilo je spontano. Zdaj pa je treba pridobiti toliko nekih dovoljenj, se dogovoriti s toliko ljudmi, preskočiti toliko ovir. Skozi isti proces greš, če organiziraš koncert za sto ljudi ali za pet tisoč, kar je popolnoma skregano z logiko. Dogodke na prostem pred Saxom smo ravno zaradi tega opustili,« je dodal. A veseli ga, da vsaj kultura »kofetkanja« in druženja ob pivu v Ljubljani ostaja, zaradi česar jim je nekoliko lažje. »Pri nas je kava izgovor za druženje. Tudi na pivo se še hodi. Čeprav se spije kakšno manj, se je pa zato izboljšal okus ljudi, ki vedno raje spijejo kakšno kakovostno pivo,« je sklenil.
