Nekdanjega direktorja Dursa Ivana Simiča zaradi svetovalnih pogodb s podjetjem Sava IP, ki je do leta 2010 davčni upravi oddajalo poslovne prostore v Ljubljani, preiskujejo kriminalisti.
Na policijski upravi Ljubljana so včeraj potrdili, da vodijo predkazenski postopek zoper enega od nekdanjih direktorjev Dursa. Po informacijah iz več virov gre za Simiča, ki včeraj za pojasnila ni bil dosegljiv. Tarča preiskave naj bi bilo med drugim domnevno sporno Simičevo svetovanje pri prodaji stavbe, znane pod imenom Modri kvadrat, v kateri domuje davčni urad Ljubljana. To je Sava IP, takrat še v lasti Save, ki jo je vodil Janez Bohorič, zgradila leta 2008 in jo dve leti pozneje prodala NLB Leasingu. Za pomoč pri iskanju kupca je Sava IP, zdaj Triglav nepremičnine, najela eno od Simičevih podjetij: po naših informacijah gre za Cayo Holdings, ki domuje na Cipru. To naj bi od skoraj 26 milijonov evrov vrednega posla pobralo provizijo (okrog pol milijona evrov). Del tega denarja naj bi si Simič nato izplačal v obliki kapitalskega dobička iz prej omenjenega ciprskega podjetja. S tem naj bi pritegnil pozornost Dursa, ki naj bi že konec leta 2012 zoper Simiča zaključil preiskavo in na policijo vložil ovadbo.
»Zadeva, o kateri sprašujete, je v predkazenskem postopku. Zaradi tajnosti slednjega vam več informacij ne moremo posredovati,« so nam včeraj pojasnili na ljubljanski policijski upravi. Zanimalo nas je, ali vodijo postopek v povezavi z nakupom poslovnih prostorov v Ljubljani, Kopru in Kranju, ki jih najema Durs, in svetovalno pogodbo, ki jo je prodajalec teh prostorov podpisal s podjetjem v lasti nekdanjega direktorja Dursa. Po neuradnih informacijah naj bi se predkazenski postopek bližal koncu.
Za razumevanje zgodbe se velja vrniti v oktober 2007. Takrat je Durs še vodil Simič, ki je s Savo IP še v času gradnje podpisal pogodbo za najem poslovnih prostorov za davčni urad Ljubljana. Že nekaj mesecev pozneje, julija 2008, je Simič odstopil s položaja direktorja, Durs pa se je novembra istega leta tudi vselil v nove prostore. Zanje je začel plačevati visoko najemnino, ki je mesečno znašala dobrih 197.000 evrov.
Simič podpiše, Simič pozneje svetuje
Če bi Durs s Savo IP sklenil pogodbo z možnostjo odkupa, bi lastnik nepremičnine postal v enajstih letih, torej že leta 2019. Tega Simič ni storil. Zgodba je nov moment dobila leta 2010, ko se je je Sava IP prostore odločila prodati. »Nastopila je kriza in morali smo se dezinvestirati,« je pojasnil nekdanji direktor Save IP Jože Kavčič. A čeprav je imel Durs, ki ga je takrat vodila Mojca Centa (Šircelj), predkupno pravico, te ni uveljavila. Uradni razlog: to bi moral Durs po Simičevem dogovoru s Savo IP storiti v mesecu dni, a se je ta rok zaradi zakonodaje s področja proračunov in načrtov razpolaganja z nepremičnim premoženjem države izkazal za občutno prekratkega. Sedež davčnega urada Ljubljana je kupil NLB Leasing in zanj plačal 31 milijonov evrov, za ta denar pa dobil v last tudi zemljišče v Tacnu.
In tu v zgodbo spet vstopi Simič. Ta je namreč pred prodajo s Savo IP, kot je potrdil tudi Kavčič, sklenil pogodbo o svetovanju. Kaj natančno je Savi IP pri prodaji stavbe lahko svetoval davčni strokovnjak Simič? »Poiskali smo ga za pomoč pri iskanju kupca,« je odgovoril Kavčič. Na vprašanje, ali ga je Simič tudi našel, nam ni želel odgovoriti. Naši viri v NLB Leasingu se Simiča ne spomnijo. Kljub temu je Sava IP enemu od podjetij v Simičevi lasti plačala provizijo. »Natančneje se ne spomnim, ampak več kot dva odstotka na realizirano pogodbo zagotovo ni dobil,« je pojasnil Kavčič. Za NLB Leasing je bil posel več kot dober prav zaradi visoke najemnine, o višini katere se je slaba tri leta pred tem s Savo IP dogovoril prav Simič. Sava IP je sicer leta 2009 prodala še objekta v Kopru in Kranju, v katerih delujeta tamkajšnja davčna urada. Tudi pri teh poslih naj bi po nekaterih informacijah svetovalo Simičevo ciprsko podjetje. Kavčič tega včeraj ni potrdil. »Imel je eno ali dve svetovalni pogodbi,« nam je dejal, pri čemer se danes ne spomni, za katero Simičevo podjetje je šlo. Oba objekta je kupil Hypo Leasing, ki je za davčno svetovanje več let najemal družbo Simič & Partnerji. Tudi virom blizu Hypa ni znano, da bi imel Simič pri teh poslih kakršno koli vlogo.
Iskanje sledi za denarnimi tokovi
Medtem ko naj bi Simičevo svetovanje Savi IP vzbudilo pozornost kriminalistov, se je Durs po neuradnih informacijah že pred časom začel zanimati za denarne tokove, ki so izšli iz plačanih provizij. Uradnih podatkov o njihovih poteh ni mogoče dobiti. Neuspešno smo jih skušali preveriti tudi pri Simiču, na katerega smo se obrnili tako s pisnimi vprašanji kot s sporočilom SMS. V ciprskem registru podatkov o poslovanju Cayo Holdings, ki ga Simič lastniško obvladuje prek podjetja Flomboyant Capital z Britanskih Deviških otokov, ni. Prav tako ne o domnevnih izplačilih dobičkov, ki naj bi jih pod lupo vzel Durs.
Naključno ali ne je Cayo Holdings marca letos del svojega denarja vložil nazaj v Slovenijo. V kapital slovenskega podjetja Cayo Holding, prek katerega Simič lastniško obvladuduje družbo Simič & Partnerji, samo pa tako rekoč ne posluje, je vplačal 150.000 evrov. Ciprski Cayo Holdings je sicer ključno podjetje v poslovnem omrežju Ivana Simiča. Nanj je julija 2007, ko je že vodil Durs, prenesel lastništvo podjetja Ivan Simič holding, ki ga je nato preimenoval v Cayo Holding. Za to je Simič od »kupca« s Cipra prejel 220.000 evrov. Čeprav je Simič ves čas zatrjeval, da v času vodenja Dursa ni bil lastnik podjetij iz davčnih oaz, pa je iz podatkov v ciprskem registru mogoče domnevati, da je bil že spomladi 2008 lastnik podjetja z Britanskih Deviških otokov. Z lastništvom podjetij iz davčno ugodnejših okolij je Simič lani razburjal tudi nekatere srbske medije in tamkajšnjo javnost, zaradi česar se je nato odločil tudi zapustiti položaj prvega moža srbske davkarije.
