Slovenski podjetniški sklad ima v sklopu javnega razpisa za mikrokredite, ki ga je objavil minuli petek, na voljo pet milijonov evrov, podjetje pa lahko dobi najmanj 5000 evrov in največ 25.000 evrov kredita po 3,5-odstotni obrestni meri. Razpis je namenjen mikro in malim podjetjem (tudi samostojnim podjetnikom in zadrugam), ki že imajo zagotovljen trg, ki so bila ustanovljena najpozneje v začetku leta 2013, torej imajo oddano vsaj eno bilanco na Ajpesu, bonitetna ocena podjetja pa mora biti po bonitetnem modelu S.BON med SB1 do SB7, kar pomeni, da je podjetje vsaj povprečno sposobno poravnavati obveznosti. Za zavarovanje kredita podjetje potrebuje dve menici podjetja in poroštvo vsaj enega lastnika podjetja.
Dobrodošel ukrep, vendar...
Tako v Hekovniku kot v Zavodu mladi podjetnik menijo, da so mikrokrediti dobrodošli, pa vendar za podjetnike začetnike nedostopni. »V času, ko so banke v posojilnem krču in je do dolžniškega financiranja težko priti, je to dobrodošel ukrep. Vendar vidim dva problema: pogoj za pridobitev kredita je bonitetna ocena, ki je pri novoustanovljenih podjetjih nizka ali pa je še ni. In žal to ni merodajen podatek o potencialu podjetja,« poudarja Borut Borštnik, direktor Zavoda mladi podjetnik. »Ker gre za posojilo, je potrebno predložiti tudi menico in osebno poroštvo, kar je težko pridobiti, saj mladi podjetniki nimajo veliko premoženja, ki bi lahko služilo za poroštvo.«
Podobno razmišlja tudi Tomaž Frelih, vodja zavoda Hekovnik. »Razpis je izredno spodbudna novica, a na žalost le za podjetja, ki imajo za seboj že vsaj eno polno leto poslovanja oziroma kot navaja razpis, mora biti podjetje ustanovljeno najkasneje v letu 2013. V tem primeru spet odpadejo vsa sveža zagonska podjetja, ki se bodo tudi v prihodnje pri pridobivanju kreditov na trgu spotaknila ob enako oviro – to je pogoj pridobitve kredita ob predložitvi letne bilance poslovanja. Tudi sam sem se pogosto znašel v tej vlogi. Zagonska podjetja, predvsem visokotehnološka, so podjetja, ki zaradi svoje specifike prav ob zagonu svoje ideje in poslovanja najbolj potrebujejo finančno podporo. S tem razpisom je žal spet ne bodo deležna. Torej, še vedno nimamo odgovora na to, kam se lahko danes zagonsko podjetje obrne po začetno finančno podporo v obliki kredita.«
Borštnik ob tem vnovič spomni na predlog, da bi podjetja v začetnem obdobju delovanja oprostili plačevanja prispevkov. »Zanimivo bi bilo narediti primerjavo: na eni strani bi podelili za določen znesek davčnih olajšav, na primer oprostitev plačila prispevkov, davka od dobička, na drugi strani pa za enak znesek subvencij ali kreditov. Prepričan sem, da bi bil na dolgi rok izkupiček boljši pri podjetjih, ki so bila oproščena plačevanja prispevkov.«
Neizrabljeni tvegani kapital
Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, poudarja, da ima SPS za čista zagonska podjetja že druge oblike pomoči, med drugim tudi subvencije za novonastala inovativna podjetja P2, da pa bo sklad, če bo pridobil dodatne vire denarja, morebiti oblikoval tudi »čiste kreditne linije za zagonska podjetja, prilagojene njihovim potrebam.«
SPS je imel za leto 2013 tudi 16 milijonov evrov finančnih spodbud v Družbah tveganega kapitala (DTK), ki pa so izpeljale za le 1,55 milijona evrov naložb. »Gre za novo področje poslovanja in poslovnih stikov med podjetniki in vlagatelji, ki se jih morajo naučiti in prevzeti v svoje razmišljanje tako podjetniki kot tudi vlagatelji. Očitno ni mogoče kljub želji preskakovati več deset let zaostanka, s katerim smo se srečali v Sloveniji. K temu prispevajo tudi slabe razmere na trgu tveganega kapitala v Evropi. Je pa še kar nekaj nezaupanja na obeh straneh, kar nekaj DTK pa rešuje tudi lastne notranje organizacijske probleme, ker je očitno, da nalaganje tveganega kapitala ni enako trgovanju z delnicami. Vendar se kljub temu zadeve premikajo v pozitivno smer,« poudarja Maja Tomanič Vidovič. 14,45 milijona evrov bo ostalo SPS in ga bodo preusmerili v garancijske in kreditne linije.
