Zagotovo. Vrnitev v reprezentanco po tako velikem uspehu, kot je bila uvrstitev na olimpijske igre, je res nekaj posebnega. Z veseljem sem čakal začetek priprav, ki bodo resda dolge, a se vsi zavedamo, kako pomembna naloga nas čaka na svetovnem prvenstvu. V Stockholmu bomo ob najvišji možni fizični in psihični pripravljenosti skušali presenetiti zveneča moštva.
Je po uvrstitvi na olimpijske igre iluzorno sanjati o četrtfinalu na svetovnem prvenstvu?Po Vojensu bo javnost prav gotovo zahtevala viden uspeh tudi v Stockholmu, a bodimo realni. Ne smemo pozabiti, da bodo druge reprezentance odslej nekoliko drugače gledale na Slovenijo. Na svetovnem prvenstvu je mogoče vse, ne bi pa rad govoril o previsokih ciljih, saj se ti lahko kaj hitro vse maščuje. Ostanimo skromni in razmišljajmo o obstanku med elito, kar je primarnega pomena. Že res, da bo pritisk medijev in javnosti večji kot v preteklih letih, vendar smo že v olimpijskih kvalifikacijah dokazali, da smo iz pravega testa in da znamo prenesti ogromno bremena.
Nekoliko drugačnega bremena pa ste bili letos vajeni v Zagrebu. Ste pričakovali več priložnosti za igro?Na to vprašanje je zelo težko odgovoriti. Vsak igralec si kajpada želi igrati čim več. Glede na razmere v Zagrebu sem imel na začetku kar nekaj pomislekov. Moral sem pokazati visoko raven kakovosti, da sem dobil priložnost.
Mnogi govorijo o izjemnem vplivu Severnoameričanov v klubu.To ni nobena skrivnost. Ti ljudje so povsem zlobirali klub in ga začeli voditi po svoje. Ne vem, kako so prišli do tega. Trener je imel 80 odstotkov svoje ekipe, zato je v ospredje silil točno določene igralce. S takšnim vodenjem je težko priti do uspeha.
Marty Raymond od včeraj ni več trener. Kako sta se sploh razumela?Nisva se pogovarjala.
Na zadnji tekmi v Salzburgu niste branili zaradi kazni, ko so vas obtožili, da ste bili pijani na treningu.Že vse življenje zagovarjam stališče, da če narediš napako, moraš stati za njo in odgovarjati za posledice. S tem nimam nobenih težav. Vendar je bilo tu precej grenkega priokusa. Zelo pomembno je, na kakšen način se napake obravnavajo. V mojem primeru je klub vse skupaj izvedel zelo neprofesionalno. V podrobnosti, da bi govoril o imenih, zdaj ne bi šel, bo pa tudi za to napočil čas.
Mar to pomeni, da se v Zagreb ne mislite vračati?Ko je bilo klubske sezone konec, sem obrnil nov list. Zelo težko bi se bilo po vsem tem vrniti v takšno okolje in delati naprej z istimi ljudmi, s katerimi se nismo razumeli. Izpostavim lahko trenerja, ki ne zna voditi profesionalne ekipe.
Torej niste bili srečni?Ne. Dogajale so se stvari, ki ne spadajo v profesionalni klub in v športni kolektiv sploh. To, da je Raymond ostal trener, je bila že na začetku sezone zgrešena poteza.
Imate občutek, da ste v štirih letih igranja v Zagrebu naredili korak naprej v karieri?Težko je govoriti, kaj bi bilo, če bi igral v boljši ligi. V Medveščaku sem iztisnil največ, kar se je dalo, so pa zagotovo še rezerve. Imam željo, da se v naslednji zimi preizkusim v boljši ligi, kot je EBEL. Rad bi videl, ali sem še sposoben igrati na višji ravni, kot sem je bil vajen v zadnjih letih. Čutim, da sem tega sposoben.
Računate, da vam bo svetovno prvenstvo odprlo nova vrata?Tako je. To je priložnost, da se izkažeš in prepričaš morebitne nove delodajalce. Bolj ali manj me v tem okolju že vsi poznajo in vedo, česa sem zmožen, je pa vse lažje, če imaš v reprezentanci takšno vzdušje, kot vlada zdaj. Lahko rečem, da sem sproščen, z glavo le pri hokeju, zelo motiviran in navsezadnje samozavesten, ker vem, da bom v Stockholmu branil na takšni ravni, da bom pripomogel k skupnemu uspehu. Za nadaljnjo klubsko kariero se ne bojim. Kar je bilo nazadnje v Zagrebu, je resda pustilo določen madež na mojem imenu, a prišel bo dan, ko bom podrobno razjasnil zadevo. Verjamem, da bo potem vse v najlepšem redu.
