Poudarjam, da je za kakršno koli izgubo vrednosti delujočega računalniškega sistema v okviru prodaje v stečajnem postopku lahko odgovoren izključno g. Lavrič sam, ki je stečaj povzročil in predlagal njegovo uvedbo, ne pa stečajni upravitelj. Navedbe, da sem kriv za izgubo vrednosti, ker je sistem zaradi ustavitve ostal brez spletnih vsebin in uporabnikov, predstavljajo namerno blatenje upravitelja in negiranje predhodnih sklepov upniškega odbora.
Cenitev vrednosti delujočega računalniškega sistema ob začetku stečajnega postopka se je tekom prodaje izkazala za nerealno, saj ni bilo interesentov za nakup opreme in se je njena tržna vrednost pokazala v postopku prodaje, tekom katere je g. Lavrič oviral upravitelja pri opravljanju njegove funkcije do te mere, da je bila z odredbo sodišča potrebna policijska intervencija.
Stečajni upravitelj je bil skladno s sklepi upniškega odbora in sodišča pri izpodbijanju pravnih dejanj zoper Janka Lavriča in z njim povezane družbe uspešen, kar bo ob poplačilu teh terjatev predstavljalo povečanje stečajne mase za poplačilo upnikov.
V članku predstavljena nova stališča upniškega odbora o izčrpavanju stečajne mase in sumljivi prodaji premoženja stečajnega dolžnika slamnatim kupcem in fiktivnim družbam so neutemeljena, predvsem pa nerazumna in v očitnem nasprotju s predhodnimi odločitvami upniškega odbora. Upniški odbor, kakor tudi ločitveni upnik, je bil namreč v tem stečajnem postopku v okviru svojih zakonskih pristojnosti v celoti predhodno seznanjen s postopkom unovčevanja stečajne mase, kot tudi z vsemi pogoji prodaje stečajnega premoženja dolžnikom, in se je z njimi tudi strinjal.
Igor Bončina, stečajni upravitelj
