Študenti Šolskega centra Ptuj so bili zelo neprijetno presenečeni, ko so jim referentke ob vpisu povedale, da lahko na potrdila o vpisu vpišejo datum veljavnosti do 30. novembra letos, saj jim v nasprotnem primeru potrdil ne bodo poštempljale. Nekateri študenti so vztrajali, da to ni mogoče, saj študijsko leto traja do 30. septembra naslednjega leta, in nikjer ni opredeljeno, da bi lahko status študenta trajal manj, razen v primerih, ki jih za prenehanje statusa določa zakon.
V študentski organizaciji podprli študente
Obrnili so se tudi na mariborsko študentsko organizacijo, ki jih je podprla. »Ker menimo, da za tako početje ni pravne podlage, bo Študentska organizacija Univerze v Mariboru pomagala oškodovanim študentom, in to niso samo fiktivni študenti, pri pripravi pritožbe z utemeljitvijo posledic, ki jih ima tako početje za študente,« so povedali v krovni študentski organizaciji. Prepričani so namreč, da so socialne pravice, denimo pravica do štipendije, zavarovanja, subvencionirane prehrane in bivanja ter dela prek študentskega servisa vezane na status študenta, tega pa študentje izkazujejo na podlagi potrdil, ki jim jih izda izobraževalna institucija. Če so ta omejena, ima lahko študent kup težav pri uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz statusa. So pa tudi osrednji razlog, zaradi katerega se študentje fiktivno vpisujejo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport nam svojega stališča in pojasnil, ali je ravnatelj ravnal po zakonu ali mimo njega, ni posredovalo.
»Ni res, da bodo študentje oškodovani,« pa pravi ravnatelj Robert Harb. Tudi če ne dobi potrdila o šolanju, lahko študent uveljavlja vse pravice, izhajajoče iz statusa. Ne glede na to, da je potrdilo o vpisu omejeno, je ključna baza višješolskih prijav Cuvis, kjer so navedeni vsi vpisani študentje v višje strokovne šole, in na podlagi te baze lahko uveljavljajo pravice, zatrjuje ravnatelj. »Če pa ima kdor koli problem, lahko pride do mene in ga bova rešila. Osebno sem pripravljen poklicati katero koli institucijo in zastopati študenta naše višje šole. Ampak o težavah mi študent lahko pove le tako, da pride v šolo. A povem vam, da študentje v šolo ne hodijo,« še dodaja. Izmed 70 študentov, ki so vpisani na enega od njihovih štirih programov, jih kakšnih 15 napreduje v višji letnik, predavanja pa jih obiskuje kakšnih 30 ali 40, na podlagi večletnih izkušenj pojasnjuje ravnatelj. »Preostalih 30 ali 40 ima vsako leto druge načrte,« pravi.
Zato je letos ob vpisu pregledal letnice rojstva študentov, ki so se vpisali, in oddaljenost kraja njihovega bivanja. Ugotovil je, da mnogi letošnji študentje prihajajo iz zelo oddaljenih krajev, denimo Kopra. Obveznosti študentov na omenjeni višji šoli pa trajajo ves dan. »Zato sem hkrati z vpisnico vsem tem študentom poslal tudi ponudbo za bivanje v našem dijaškem in študentskem domu na Ptuju, v soglasju z direktorico. Veste, koliko se jih je odločilo za to? Niti en sam,« pripoveduje ravnatelj. Na podlagi tega se je odločil, da izda časovno omejeno potrdilo o vpisu in na tak način omeji vse fiktivne študente. »Zaradi teh, ki so se vpisali zaradi statusa, se ne morejo vpisati tisti, ki bi želeli študirati,« dodaja Harb. »Vsa razpisana mesta smo zapolnili, na mizi pa imam 48 vlog študentov, ki želijo študirati. Kaj naj jim odgovorim? Prek vpisnih mest ne morem,« dodaja.
Določen rok trajanja potrdila o vpisu le prvi korak
Tako ravnatelj Harb kot Študentska organizacija se strinjata, da so fiktivni vpisi problem in da gre za zlorabo sistema. Toda niso nezakoniti, saj je zakonodaja napisana tako, da omogoča tudi fiktivne vpise, poudarjajo študentje. Ta ista zakonodaja – izobraževanje na visokih strokovnih šolah ureja zakon o višješolskem strokovnem izobraževanju – sicer nikjer ne govori o izdajanju potrdil o vpisu, saj to ni zakonska materija. »Nikjer ni navedeno, da lahko šola sama opredeli, kdaj preneha status. Kvečjemu lahko študenta izključi, denimo na podlagi pravilnikov in disciplinskega postopka,« pravijo v Študentski organizaciji.
Prav to bo njegov naslednji korak, ki bo dejansko onemogočil fiktivne študente in za katerega ima tudi vso zakonsko podlago, pa dodaja ravnatelj. 46. člen omenjenega zakona namreč določa, da status študentu preneha, ko ta diplomira, ko ne diplomira 60 dni po končanju drugega letnika, se med študijem ne vpiše v naslednji letnik, se izpiše in če je bil izključen.
»Pri nas študente obravnavamo tako, kot da bi hodili v službo, njihova služba je šola,« pravi ravnatelj. Študentje morajo tako obvezno obiskovati vaje, predavanja in seminarje. Če jih ne, se morajo opravičiti in nadoknaditi zamujeno, če niti tega ne bodo storili, jih bodo na šoli uradno pozvali k nadaljevanju študija in če tudi takrat ne bodo začeli izpolnjevati obveznosti, jih bodo izključili, zagotavlja ravnatelj.
»Prvi v Sloveniji bom, ki bom to naredil. Moj interes ni, da imam 1000 študentov, raje jih imam vsega skupaj 500, ampak take, ki hočejo študirati,« še dodaja Harb.
