Bistvo zakona je, da omogoča tožilcu, da odredi začetek finančne preiskave, in sicer potem, ko so v predkazenskem postopku že ugotovljeni razlogi za sum, da je nekdo storil hudo kaznivo dejanje in da ima hkrati ta oseba premoženje velike vrednost (nad 50 tisoč evrov), za katero ni pojasnjen izvor.
Ureditev določa poseben postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki ima v kazenskem postopku le izhodišče z vidika suma storitve kataloških kaznivih dejanj in posedovanja premoženja nezakonitega izvora. Zakon postopkovno določa povezovanje državnih organov – tožilstva, davčne uprave, carine in policije.
O začasnem zavarovanju odvzema na začetku v teku finančne preiskave odloča kazensko sodišče, v nadaljevanju, v pravdnem postopku pa civilno sodišče, ki odloča tudi o dokončnem odvzemu z upoštevanjem načela obrnjenega dokaznega bremena, če je podatno očitno nesorazmerje med zakonitimi dohodki in vrednostjo premoženja, oseba pa v postopku ne uspe za verjetno izkazati, da je premoženje dobila zakonito.
Za pet let nazaj
Zakon organom pregona ob sumu nezakonito pridobljenega premoženja omogoča finančno preiskavo za pet let nazaj. Predvideva tudi kazenski postopek, morebitno začasno zaplembo premoženja ter njegovo zamrznitev in odvzem.
Zakon še določa, da se premoženje, odvzeto s pravnomočno sodbo sodišča, proda, razen če vlada odloči drugače.
Predlog zakona je v DZ vložilo 38 poslancev s prvopodpisanim Francom Jurijem (Zares). Konec oktobra lani je državni svet na zakon izglasoval veto, a ga je DZ potem, ko ga je predsednik republike že razpustil, znova potrdil. Zaradi slednjega je državni svet za ta in še štiri druge zakone vložil zahtevo za oceno ustavnosti, a je ustavno sodišče aprila letos odločilo, da so zakoni v skladu z ustavo.
