Po njegovem mnenju je to prav na ustavnopravni in po teoretični plati, drugič pa zato, "ker bi se iz tragičnih primerov v preteklosti morali naučiti, kaj se v kazenske postopku lahko zgodi, če se politika vpleta vanj." "In končno tudi zato, ker je neodvisno pravosodje, katerega nujen sestavni del sta neodvisno tožilstvo in neodvisen tožilec, velika pridobitev človeške kulture, znanja in duha," je poudaril Fišer.
Fišer je še zapisal, da o tej odločitvi, ki je bila sprejeta brez poglobljene razprave, ne more molčati, čeprav se kot generalni državni tožilec drži vodila, da se o političnih vprašanjih ne bo opredeljeval. Delitev funkcij v kazenskem postopku, po kateri eni organi odkrivajo, drugi, od njih neodvisni, odločajo o pregonu, in tretji, ponovno neodvisni, pa odločajo o krivdi in kazni, je, tako Fišer, nujna za pošten postopek in pravnost ter pravičnost v družbi.
"Vključitev organa pregona v tisti organ, katerega naloga je odkrivanje kaznivih dejanj, je odločitev, ki ji ni primere v sodobnih državah. Za prenos ingerenc nad organom pregona na ministrstvo za notranje zadeve ni nobenih strokovnih argumentov, lahko so le politični,“ je dodal Fišer. „Gre torej za rešitev, ki je v vseh pogledih neprimerna in nedopustna in ki ima lahko le en namen, to je podrejanje državnega tožilstva," je poudaril.
S klikom na fotografijo preberite izjavo Zvonka Fišerja v celoti.
Nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je povedala, da je izvršilna veja oblasti v tožilstvo prišla z novim zakonom o državnem tožilstvu, ki je bil sprejet lani.
"Omenjeni zakon je namreč povečal pristojnosti ministrstva za pravosodje in zmanjšal pristojnosti generalnega državnega tožilca. To je izvirni greh vsega. Zdaj pa to prehaja le pod drugo ministrstvo," je dejala. Ob tem je dodala, da se sicer s prenosom tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve ne strinja.
V protikorupcijski komisiji zaskrbljeni
V komisiji za preprečevanje korupcije ocenjujejo odločitev o prenosu pooblastil za državno tožilstvo na MNZ kot zaskrbljujočo. Novonastalo koalicijo pozivajo, da sprejeto odločitev resno pretehta oziroma jo omeji tako, da njeno uresničevanje v praksi ne bo povzročilo še večje erozije zaupanja ljudi v pravno državo. Kot so zapisali v komisiji, tovrstne odločitve in zakonske spremembe pomembno vplivajo ter prispevajo k bolj ali manj učinkovitemu delovanju institucij pravne države in neposredno vplivajo na (ne)zaupanje javnosti v integriteto teh organov.
Slovenija je mlada demokracija z nizko stopnjo zaupanja ljudi v institucije pravne države, navajajo v komisiji. Prenos državnega tožilstva pod ministrstvo za notranje zadeve po hitrem postopku in brez tehtnih odgovorov na nekatera ustavnopravna in sistemska vprašanja pa bo po mnenju komisije, vsaj na kratek rok, dodatno okrepilo dvome v samostojnost in integriteto obeh institucij ter obenem še bolj odprlo prostor - upravičenim ali ne - ugibanjem o političnih vplivih na posamezne postopke.
Komisija zato ob siceršnjem strinjanju, da so spremembe na področju učinkovitosti delovanja organov pregona potrebne, poziva novonastalo koalicijo, da sprejeto odločitev resno pretehta oziroma jo omeji na način, da njena implementacija v praksi ne bo povzročila še večje erozije zaupanja ljudi v pravno državo.
