Letošnji svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, poteka pod geslom Duševno zdravje - vsak dan. Geslo sporoča, da moramo vsi, in to vsak dan, skrbeti za svoje duševno zdravje, so zapisali na Inštitutu za varovanje zdravja.
Duševnim boleznim se pogosto pridružijo še telesne bolezni
Svetovna federacija je za temo letošnjega dne duševnega zdravja izbrala Duševno zdravje in kronične telesne bolezni, saj strokovnjaki opažajo, da se duševnim boleznim pogosto pridružijo še telesne bolezni in tudi obratno. Tveganje za razvoj depresije ima po navedbah Inštituta za varovanje zdravja med 23 in 33 odstotkov bolnikov s kroničnimi telesnimi boleznimi.
Prizadevanja na področju skrbi za duševno zdravje so se v Sloveniji v zadnjih letih okrepila, o čemer priča tudi Nacionalni program za duševno zdravje, ki je v pripravi. Predstavljajo pa duševne težave resen javno-zdravstveni problem, opozarjajo na inštitutu. V zadnjih letih beležimo povečano število prvih obiskov na primarni ravni zaradi duševnih in vedenjskih motenj, in sicer iz 91.450 v letu 2006 na 94.170 v letu 2009.
Ob tem gre poudarek na preprečevanje duševnih bolezni. V Sloveniji so se pristojne institucije letos usmerile v preprečevanje nastanka duševnih bolezni in krepitev duševnega zdravja tako zdravih kot tudi ljudi s težavami. Na inštitutu opozarjajo, da je treba v primeru duševnih težav čim prej poiskati pomoč.
Diskriminacija in kršenje človekovih pravic
Za posameznike duševna motnja pomeni veliko oviranost, pogosto tudi diskriminiranost, lahko prihaja do kršenja človekovih pravic, dokazana je tudi povezava med duševnim zdravjem in revščino.
Duševne motnje države članice EU skoraj štiri-odstotni delež bruto družbenega proizvoda stanejo zlasti zaradi izgubljene produktivnosti, dolgotrajne odsotnosti z dela, nezmožnosti za delo in prezgodnjih upokojitev, je na petkovi novinarski konferenci na ministrstvu za delo pojasnila državna sekretarka Anja Kopač Mrak.
Približno polovica duševnih motenj nastane že v najstniških letih. Po podatkih Evropske komisije iz leta 2008 se pri 15 odstotkih osem- do devetletnikov v Evropi že kažejo različne duševne motnje. V Sloveniji je treba po besedah Kopač Mrakove izpostaviti visok odstotek samomorilnosti tako med mladimi do 18 leta kot starejšimi nad 65 let.
Prvi sistemski zakon iz leta 2008
V Sloveniji smo prvi sistemski zakon o duševnem zdravju, ki je vpeljal številne novosti, dobili leta 2008. Na področju socialnega varstva je zakon vpeljal koordinatorje obravnave v skupnosti, zastopnike pravic oseb na področju duševnega zdravja ter multidisciplinarne ekipe, ki jih imenujejo centri za socialno delo za vsak posamezni primer.
Uporabniki so z uvedbo novih institutov pridobili nove strokovnjake, ki jim pomagajo pri ponovni integraciji v lokalno okolje ter varujejo njihove pravice ob prisilni hospitalizaciji.
V tem tednu je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik imenoval prvih 19 zastopnikov pravic oseb s težavami v duševnem zdravju. Razporejeni so v šest psihiatričnih bolnišnic, in sicer v Ljubljani, Begunjah, Ormožu, Idriji ter na oddelku za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Poleg aktivnosti, ki so povezane z izvajanjem zakona o duševnem zdravju, pa ministrstvo za delo v sklopu javnih razpisov podpira razvoj programov na področju duševnega zdravja. Letos je ministrstvo za delo za programe duševnega zdravja namenilo okoli 2,12 milijona evrov, v programe pa je vključenih 4450 uporabnikov.
Svetovni dan duševnega zdravja obeležujemo od leta 1992
V Sloveniji bodo ob tej priložnosti številne aktivnosti pripravile vladne in tudi nevladne organizacije, ki so v zadnjih letih precej vpete v razvoj skrbi na področju duševnega zdravja.
Inštitut za varovanje zdravja bo v sodelovanju z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo pripravil delavnice za zaposlene v nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju duševnega zdravja, ter za zaposlene v zdravstvenih in vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
Slovensko združenje za duševno zdravje - Šent bo ob svetovnem dnevu opozorilo predvsem na socialno izključenost in revščino, ki sta pogosto prisotni pri osebah s težavami v duševnem zdravju. Letos so pripravili dva festivala z naslovom Z igro nad stigmo.
Z aktivnostmi festivala želijo premagati stereotipe in stigmatizacijo oseb s težavami v duševnem zdravju, so zapisali v sporočilu za javnost. V dnevnih centrih Šenta bodo te dni potekali dnevi odprtih vrat s kulturnim programom in druženjem
Tudi mladi se zavedajo problematike duševnega zdravja. Društvo študentov psihologije Slovenije s pomočjo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani te dni že tretjič zapored pripravlja projekt Kako si?. Letošnja tema je duševno zdravje in družina.
