Ivo Belan

Močenje postelje strokovno imenujemo enuresis. Močenje postelje, ko otrok še nima nadzora nad mehurjem v sprejemljivi starosti, je pomembna težava otrok in staršev. Enuresis je znan pri vseh rasah in kulturah.

Veliko staršev meni, da ima njihov otrok težave z mehurjem, če ne neha lulati v hlačke ali posteljo do drugega leta starosti. Toda skoraj vsi zdravniki počakajo do otrokovega četrtega ali petega leta, preden postavijo diagnozo enuresis. Znano je, da postane večina otrok "suha" do tretjega leta starosti, toda veliko otrok moči posteljo vse do desetega leta. Fantkom se to dogaja pogosteje kot deklicam (razmerje približno 3 : 2).

Vzroki in diagnosticiranje

O vzrokih močenja postelje je več različnih mnenj. Nekateri menijo, da je enureza posledica fizičnih težav, kot je kakšna ovira v sečni cevi. Pogostejše je mnenje, da je to značilna težava zapoznelega "dozorevanja", to je razvoja mehurja in živčnega sistema. V vseh teh teorijah ne omenjajo, da bi bila enureza prvenstveno psihična težava, kar je prav.

Veliko pediatrov in urologov dandanes meni, da večino primerov močenja postelje povzroča dedno zapoznelo doseganje nadzora nad mehurjem. Za to mnenje je veliko dokazov: če sta imela oba starša v otroštvu težave z močenjem postelje, je 75-odstotna verjetnost, da bodo njuni otroci imeli enake težave. Če noben od staršev v otroštvu ni imel teh težav, se verjetnost, da bo njun otrok močil posteljo, zniža na okrog petnajst odstotkov. Zato prevladuje mnenje, da moramo močenje postelje jemati kot normalnost v rasti in razvoju, razen v primerih, ko gre za očitne telesne težave in spremembe v seču (infekcije).

Možnosti zdravljenja

Čeprav veliko staršev sprejme zdravnikovo mnenje, da gre za normalen pojav, nekateri vendarle skušajo posredovati, ne pa čakati, da razvoj naredi svoje. Z zdravnikom lahko starši pregledajo nekaj možnosti za reševanje težav.

Včasih so svetovali, naj otrok podnevi pije veliko tekočin, da tako trenira svoj mehur, po večerji naj ne pije veliko, pred odhodom v posteljo pa naj se temeljito polula. Nekateri uporabljajo nagrajevanje "suhih" noči, ki jih zaznamujejo na koledarju. Preveliki pritiski staršev lahko položaj poslabšajo in otroku vzbudijo občutek krivde. Skoraj vsi strokovnjaki so proti uporabi nekakšnih plenic, ker nošenje za otroka ni prijetno in lahko tudi vzdraži kožo.

Obstajajo različna pomožna sredstva za trening uriniranja. Skoraj vsa se vgradijo v rjuho in z določenim alarmom opozorijo, ko postaja rjuha mokra. Ta tehnična sredstva zbudijo otroka, ko začne lulati, in mu pomagajo, da postelje povsem ne zmoči. Uspešnost takih pomagal se razlikuje od otroka do otroka. Navadno je za učinek teh sredstev treba čakati od štiri do pet mesecev.

Zdravila niso najboljša izbira tako zaradi njihove učinkovitosti na daljši rok kot zaradi njihove varnosti. Nekatera zdravila (ki jih odrasli običajno jemljejo kot antidepresive) lahko povečajo število suhih noči. Ko pa jih otroci nehajo jemati, se mnogokrat močenje postelje spet ponovi. Opozoriti tudi velja, da nekatera od teh zdravil lahko povzročijo resne stranske učinke (celo smrt). Nekateri otroci radi vzamejo več tablet, kot je predpisano, ker mislijo, da bo večja količina tablet prej rešila njihovo težavo. Rabo takih zdravil je treba zato strogo nadzorovati in jih dajati po zdravnikovih navodilih.