Walt Disney, Superman, Superwoman, Satanik, Diabolik, Guido Crepax z Valentino, Hugo Pratt in Corto Maltese. Tako je šla pot odraščanja skozi strip v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Nekje s strani je vstopil Alan Ford, ki je v hrvaškem prevodu dosegel večjo popularnost od italijanskega originala in postal metafora življenja. Ko sta prišla Art Spiegelman z Mausom in Joe Sacco z Goraždom in Sarajevom, strip z odraščanjem ni imel več nikakršne zveze. Vse iluzije sta podrla s tremi grafičnimi elementi in kristalno čisto risbo. Iz Pariza sta prišla Metal hurlant in Moebius. Svet je postal fantastičen. V Mladini je Tomaž Lavrič ustvaril svoje vesolje in zdaj beremo Samiro Kentrić z Balkanalijami. Strip je literarni žanr za odrasle.
(Foto: Nik Erik Neubauer)
Zagrebški avtor Danijel Žeželj ga je potisnil čez robove, ki so veljali za nepremostljive. Vzel je zadnji stavek Procesa Franza Kafke in prvo dvajsetletje ...
