Prislužili bi 33,8 milijona kazni
Že včeraj smo pisali o tem, da so po Mariboru že začeli nameščati radarske naprave za nadzor cestnega prometa. Gre za javno-zasebni projekt Mestne občine Maribor in podjetja Iskra Sistemi, ki bo v Mariboru nadgradil in avtomatiziral semaforsko infrastrukturo in jo povezal z enotnim nadzornim centrom. V mestu bodo poleg tega namestili še 23 radarjev za merjenje hitrosti vozil in 40 naprav za detekcijo vožnje skozi križišče pri rdeči luči. Po besedah Uroša Kosija, vodje občinskega sektorja za komunalo in promet, te naprave še niso nameščene. V križiščih so doslej montirali samo radarje za merjenje gostote prometa.
Skoraj 30 milijonov evrov vredno naložbo si bo podjetje Iskra Sistemi povrnilo s tem, da bo v prihodnjih petnajstih letih dobivalo prihodke od cestnih prekrškov, poleg tega pa bo še tržilo novo položeno optično omrežje. Prve globe kršiteljem, ki se bodo ujeli v Iskrine radarske pasti, naj bi občinski redarji začeli pošiljati septembra letos. V Iskri Sistemih pa predvidevajo, da bodo s kaznimi v 15 letih zaslužili 33,800.000 evrov.
Zasebniku bo prioriteta zaslužek
"Naša prioriteta ni kaznovanje. Če ne bo prekrškov, ne bo treba nikomur nič plačati," je včeraj poudaril Kosi in dodal, da bo Iskra Sistemom v prvem letu pripadalo 93 odstotkov vseh pobranih kazni. A se pri tem vsiljuje še eno vprašanje: če je cilj projekta izboljšati pretočnost cestnega prometa in zmanjšati število prometnih kršitev, Iskra Sistemi ne bodo prislužili pričakovanih glob in bodo z naložbo ustvarili hudo izgubo. V poslovnem interesu investitorja bi zato moralo biti, da bi bilo kršiteljev in glob čim več. Ne pa čim manj.
Na to dejstvo opozarja tudi informacijska pooblaščenka. "Javno-zasebna partnerstva se sklepajo takrat, ko imata zasebni in javni sektor skupni cilj," poudarja Nataša Pirc Musar. "Pri pobiranju glob za prekrške imata javni in zasebni sektor nasprotne cilje. Vsaj morala bi jih imeti - javni sektor si namreč mora želeti, da bi bilo prekrškov čim manj, zasebni pa bo stremel k temu, da bo prekrškov čim več."
Zakonito le merjenje hitrosti
Pirc-Musarjeva se zato boji, da bo cilj naložbe le čim bolj učinkovito pobiranje glob. "Če pa imamo v ozadju, kot se zdi, zasebno gospodarsko družbo, ki pričakuje določen donos na vložena sredstva, je težko trditi, da gre zgolj za prometno varnost in torej, če sem malo cinična, le za narodov blagor." In za konec še poudari: "Zakonodaja slikanja vožnje skozi križišče pri rdeči luči ne dovoljuje ne policiji ne redarstvu. Uporaba tehničnih sredstev je namreč izrecno omejena le na ugotavljanje prekoračitve hitrosti."
