Povezalo ju je višanje zaključne ocene
Dijaka novogoriške gimnazije je povezala, kakopak, kemija. Proti koncu prvega letnika sta pri predmetu kemije želela zvišati zaključno oceno. "Da dve glavi več vesta kot ena, sva menila," je dejal Jure Fabjan. In tako sta se skupaj pripravljala za napad na petico. Naslednje leto ju je povleklo v raziskovalne vode. Najprej sta raziskovala žgane alkoholne pijače in postopek, kako čim hitreje in zanesljivo določiti vsebnost metanola v njih. Naloga jima je prinesla državno srebrno priznanje in motivacijo za naprej; njun cilj je bil let čez lužo. Mentorica z novogoriškega kmetijsko-gozdarskega zavoda dr. Mojca Bavcon Kralj je priznala, da se njuni izjemni volji, odločenosti in prosečim očem ni bilo mogoče upreti. "Sta dokaz vsem mladim, da kjer je želja, so tudi možnosti, pomoč in podpora ter na koncu dosežen cilj," je dejala. Čeprav sta si nagrade želela, je bila zanju ta "strela z jasnega". V boj zanjo se jima je uspelo uvrstiti v konkurenci več kot 2200 prijavljenih in nato 440 izbranih nalog iz 120 držav. Zgolj za orientacijo: med tekmovalci je sodelovalo 611 dijakov, 370 mentorjev in 267 sodnikov ocenjevalcev.
"O pesticidih vemo malo, a jih kljub temu uporabljamo"
Raziskovala sta razgradnjo pesticidov imidakloprid, tiametoksam ter klotianidin pod vplivom sonca in naravnih katalizatorjev v zemlji. Ko sta se naloge lotevala, še nista vedela, da bodo sočasno z njuno nagrado slednji v Pomurju krivi za množičen pogin čebel. "Ugotovila sva, da se ti pesticidi težko in samo pod določenimi pogoji razkrajajo. In čeprav se razgradijo oziroma njihova koncentracija doseže stopnjo nič, so njihovi produkti celo bolj strupeni in obstojni kot njihove osnovne spojine," odkritje predstavi Tilen Komel. Želita si raziskovati naprej, izvedeti točno kemijsko sestavo teh produktov in ugotoviti, ali so slednji morebiti škodljivi tudi za človeka. "Izkazalo se je, da o omenjenih pesticidih vemo zelo malo, jih pa kljub temu uporabljamo," sta kritična do aktualnega dogajanja v zvezi s pomori čebel in bi (čeprav ravno to njuno nalogo še bolj aktualizira) kot prava naravoslovca raje videla, da se to ne bi zgodilo.
Prepričana sta, da je njuna prihodnost v naravoslovju, kje natančno, še ne vesta. Po tihem, a vedno glasneje ju vleče v tujino. Najljubša sta jima fizika in kemija, a tudi pri drugih šolskih predmetih nista ravno za odpis. Tilen veliko časa posveča lokostrelstvu, Jure se navdušuje nad japonščino in igra klavir. Med vrstniki ne veljata za piflarja; priznavata, da so jima sošolci veliko pomagali in ju spodbujali. In medtem ko se vse hitreje bliža konec šolskega leta, letos vendarle ugotavljata, da jima ocene pri kemiji tokrat ne bo treba višati.