Na letošnjo konferenco so povabili več častnih gostov, specialistov za Chopinovo glasbo; med njimi bodo predsednik poljske Epte Pawel Skrzypek, sekretarka britanske Epte Nadia Lasserson, francoska strokovnjakinja Constance Himelfarb, prišli bodo ugledni klavirski pedagogi (Sijavuš Gadžijev, Dubravka Tomšič Srebotnjak in mnogi drugi), napovedali so se tudi specialisti glasbene medicine, ki želijo spregovoriti o na videz obrobnejši, a nič manj pomembni temi skrbi za zdravje glasbenikov; prihaja eden vodilnih s tega področja dr. Aaron Williamon.

Novost: Mednarodni Pianissimo

Združenje Epta so ustanovili leta 1978 v Veliki Britaniji, društvo klavirskih pedagogov Slovenije Epta pa 20 let pozneje; danes je v njem 40 držav članic. Doslej so slovensko različico Epte vodili trije predsedniki, Tatjana Ognjanović, Igor Dekleva in nazadnje še Vladimir Mlinarić, ki je zadnje leto tudi predsednik evropskega sveta članic Epta.

V središču zanimanja na konferenci bodo tako Chopin sam kot njegovi učenci in sodobniki, eno pomembnejših bo predavanje Pawla Skrzypeka, ki bo spregovoril o glasbenem terminu "tempo rubato". Pomembna je tudi novost, poimenovana Mednarodni Pianissimo, kjer so s krajšimi recitali dobili priložnost slovenski pianisti, ki so že diplomirali in si utirajo svojo pot v koncertni prostor. Zato slovenski organizatorji pričakujejo, da jih bodo opazili tudi predstavniki drugih držav ter jim v svoji državi organizirali kakšen koncertni večer.

Chopin ni za otroke

Chopinova klavirska literatura slovi kot izjemno zahtevna, pritrjuje Vladimir Mlinarić, ki je tudi sam klavirski pedagog oziroma docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani; pravi, da je v šolskem sistemu primerno tudi njegove lažje skladbe izbrati relativno pozno. Mlinarić pravi: "Chopin je predvsem interpretativno težak, recimo balade, scherzi se igrajo šele v srednji glasbeni šoli, ta skladatelj preprosto zahteva pianistovo odraslost, kot jo zahtevata tudi Rahmaninov ali Brahms." Po drugi strani pa je Chopin eden redkih skladateljev, iz čigar literature je mogoče pripraviti celovečeren klavirski recital.

Kaj pomeni Chopin v 21. stoletju, torej več kot 150 let po njegovem ustvarjanju? V začetku 20. stoletja, ko se je glasba začela snemati, se je kot nova zvrst razvila tudi klavirska interpretacija. "Seveda ne vemo točno, kako je takrat igral Chopin in kako Bach, vemo pa po posnetkih, kakšne so bile izvajalske prakse denimo v 40. ali 60. letih 20. stoletja, in tu so velike razlike. Toda vpliv Chopina kot glasbenega genija je bil in je še vedno daljnosežen, gre za zahtevno literaturo, ki pa je nekako na meji med resno glasbo in popularnostjo. Chopinovo klavirsko tekmovanje na Poljskem je eno najuglednejših mednarodnih glasbenih tekmovanj in tudi moji študentje, ko jih vprašam, kaj bi igrali, takoj predlagajo kakšno Chopinovo balado ali scherzo," še dodaja Mlinarić.

Poškodbe in trema

Iz Chopinove biografije je znano, da se je ves čas otepal hude treme, in trema je eden od aspektov, ki ga bodo proučili med konferenco. Po mnenju Mlinarića najbolje opravimo z njo, če tisto, kar moramo odigrati, znamo na pamet več kot stoodstotno. Drug način je, da glasbeniki večkrat igrajo pred prijatelji, da se navadijo tujih ljudi v prostoru. Veliko jih je prav zaradi treme nehalo nastopati ali pa so pristali na močnih pomirjevalih. Tenorist Placido Domingo je denimo znan po veliki tremi, menda ga je treba vsakič na oder dobesedno poriniti. Glasbeniki so nedvomno senzibilni ljudje, zato ne čudi, če jih moti šum, razglašen klavir, pokašljevanje; če ni prave zbranosti, glasbenik dejansko ne more dati od sebe vsega, kar je sposoben.

Posebno poglavje, ki ga bodo obravnavali na konferenci, bo tudi problematika drže telesa, kajti pianist preživi ogromno ur ob klavirju, in če se navadi napačno sedeti samo za nekaj stopinj, se lahko pri štiridesetih ali že prej pojavijo resne zdravstvene težave (na predelih hrbta, rokah). "Igranje klavirja zahteva v rokah veliko večji napor kot pri športnikih! Vsak od pianistov bi v bistvu potreboval trenerja, ki bi ga nenehno opozarjal na držo," je še povedal Mlinarić. Programska vodja letošnje konference je Damjana Zupan, ki je med drugim dejala, da so pripravili doslej najobsežnejšo konferenco in so tako v organizacijskem smislu presegli vse dosedanje.