Pri sestavljanju lestvice najuspešnejših držav na olimpijskih igrah je prvi kriterij za določitev vrstnega reda število osvojenih zlatih kolajn in ne skupno število. Na vrhu lestvice so po pričakovanju četrtič zapored ZDA, ki pa so se na prvo mesto prebile prav z zadnjim tekmovanjem olimpijskega programa. Ko so košarkarice ZDA za svoj osmi zaporedni olimpijski naslov po dramatični končnici premagale Francijo, so se po številu zlatih odličij izenačile s Kitajsko – obe državi jih imata po 40. V skupnem seštevku so ZDA osvojile kar 35 kolajn več kot Kitajska. Američani so skoraj polovico kolajn (62) osvojili v atletiki (34) in plavanju (28). Izstopata plavalki, 21-letna Torri Husek s tremi zlatimi in dvema srebrnima ter leto dni starejša Regan Smith z dvema zlatima in tremi srebrnimi kolajnami.

Pet kolajn so osvojili kar štirje plavalci: Francoz Leon Marchand (4 zlate, 1 bronasta), Američanka Torri Huske (3 zlati, 2 srebrni), Avstralka Mollie O'Callaghan (3 zlate po 1 srebrna in bronasta) in Američanka Regan Smith (2 zlati, 3 srebrne).

Kitajska je bila dolgo časa na dobro poti, da po domačih igrah v Pekingu 2008 osvoji največ kolajn, a na koncu so jo prehitele ZDA. Kitajska je največ kolajn osvojila v skokih v vodo, streljanju, plavanju in namiznem tenisu. Ima tudi tekmovalko z največ kolajnami v Parizu, saj jih je kar šest osvojila 26-letna Zhang Yuferi, a med njimi ni nobene zlate, ampak ena srebrna in pet bronastih. Na visokem tretjem mestu je Japonska s 45 odličji, od tega jih je kar 19 osvojila v svojih tradicionalnih športih rokoborbi (11) in judu (8). Glede na to, da ima Avstralija 26 milijonov prebivalcev, je 53 osvojenih kolajn izjemen dosežek. To je najboljša bera kolajn v zgodovini za Avstralijo, ki je imela najmočnejšo zasedbo v plavanju in kajaku. Na visokem petem mestu je Francija, ki je izkoristila prednost domačega tekmovališča. 64 kolajn (od tega 16 zlatih) je drugi najboljši francoski izkupiček v zgodovini, potem ko je na OI leta 1900 v Parizu osvojila 102 odličji. Med prvih pet držav se je v preteklosti uvrščala tudi Rusija, ki pa je pod sankcijami MOK zaradi dopinških škandalov in invazije na Ukrajino leta 2022. MOK je ruskim športnikom in športnicam določil stroge pogoje za udeležbo, zato jih bilo je v Parizu le 16 in niso smeli nastopati pod rusko zastavo.

1044 odličij so podelili na 33. olimpijskih igrah: 329 zlatih, 330 srebrnih in 385 bronastih.

Slovenija je z dvema zlatima in eno srebrno kolajno na 34. mestu med 91 državami (Srbija je 27., Hrvaška 30.), kar je najslabši izkupiček po Sydneyju leta 2000 z dvema zlatima kolajnama (veslača v dvojnem dvojcu Luka Špik in Iztok Čop ter strelec Rajmond Debevec). Statistika osvojenih kolajn razkriva, da je Slovenija glede na število prebivalcev zasedla 12. mesto, saj je osvojila eno odličje na 707.983 prebivalcev. Pred njo so Dominika, Sveta Lucija, Nova Zelandija, Grenada, Jamajka, Zelenortski otoki, Madžarska, Avstralija, Nizozemska, Moldavija in Hrvaška. 

Priporočamo