Kajakaška zveza Slovenije (KZS) končuje olimpijski ciklus in začenja novega štiriletnega do Los Angelesa 2028. »Čeprav na olimpijskih igrah v Parizu nismo osvojili kolajne, je za nami po rezultatih uspešno leto. Za naslednja štiri leta je v načrtu ureditev Tacna, da slovenski kajakaški šport v njem dobi moderen center z vsemi potrebnimi objekti. Pri tem nam zelo pomaga župan občine Ljubljana Zoran Janković,« je poudaril predsednik KZS Andrej Ribič, ki je zelo ponosen na osvojitev več kot 60 kolajn v letošnjem letu.
Od države šele prejšnji teden prejeli 80.000 evrov
KZS se še vedno ni opomogla po lanskih poplavah, ki so povsem uničile center v Tacnu in so ga doslej uredili toliko, da so letos sredi maja na njem izvedli evropsko prvenstvo v slalomu. »Dosedanja obnova je bila vredna 300.000 evrov, od države smo šele prejšnji teden prejeli 80.000 evrov, kar pa je le 20 odstotkov škode, ki smo jo utrpeli v poplavah. V letu 2025 načrtujemo obnovo struge proge, ki je zelo poškodovana in jo moramo sanirati tudi zaradi varnosti tekmovalcev. Strošek je ocenjen na 200.000 evrov in sredstva bomo morali zagotoviti sami, saj je KZS edini lastnik vodne pravice na tem območju na reki Savi,« je izpostavil vodja programa prireditev in športa za vse pri KZS Jakob Marušič in dodal, da je veliko administrativnih, pravnih in komunikacijskih težav, zato vse skupaj poteka počasneje od pričakovanj. »Imamo besedno in moralno podporo, ko pa je potreba realizacija, se stvari zaustavijo. Upam, da bodo birokratski postopki potekali hitreje,« je priznal Ribič. Zatrdil je, da izvedba evropskega prvenstva ni prinesla minusa, negativno stanje pa je posledica obnove proge, ki pa je bila nujna, sicer bi Slovenija izgubila stik s svetovnim vrhom.
»Najeli smo kredite in se dogovorili za odloge plačila, da smo do začetka evropskega prvenstva izpeljali sanacijo uničenega Tacna. Kar nekaj dolgov bo ostalo za sezono 2025. Iščemo nove vire prihodkov, da bomo vrnili kredite,« je bil neposreden Andrej Jelenc, ki je dobil novi štiriletni mandat direktorja KZS, in ga zdaj čakajo pogajanja s tekmovalci, da bodo z zamudo prejeli nagrade za osvojene kolajne. Šele letos jeseni je KZS uspelo, da je kajakaški center v Tacnu vpisala v razvid športnih objektov, kar je pogoj, da lahko kandidirajo za denar na razpisih Fundacije za šport.
Anže Berčič, ki je sklenil športno pot, je bil imenovan za vodjo programa vrhunskega športa. »Ker smo imeli dobre rezultate, za naslednje štiriletno obdobje ne bo velikih sprememb. Vrhunski športniki, ki prinašajo kolajne, bodo imeli svobodo pri izbiri svojega sistema priprav. Za mlajše tekmovalce, ki še čakajo na preboj, smo poskrbeli za kakovosten strokoven kader, da bodo delali v skupinah,« je povedal Anže Berčič. Vrhunca sezone v slalomu bosta evropsko prvenstvu maja v Parizu in svetovno oktobra v Sydneyju v Avstraliji. Svetovna in evropska prvenstva bodo imeli tudi v spustu na divjih vodah in na mirnih vodah. V letu 2025 bo KZS proslavila 70 let prvega svetovnega prvenstva na reki Savi v Tacnu. V okviru proslave bo tudi tekma svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah konec avgusta v Tacnu. Dolgoročni cilj je organizacija svetovnega prvenstva leta 2031.
Brez zimskih priprav v Sydneyju
V svetovnem pokalu bo največja novost, da na tekmah svetovnega pokala ne bo več dveh voženj kvalifikacij in polfinala, ampak le ena kvalifikacijska vožnja, iz katere se bo v finale uvrstilo 12 najboljših, kar pomeni krajše tekme, a tudi veliko bolj napadalne vožnje že v kvalifikacijah. Slovenska reprezentanca bo šla v poolimpijsko sezono z vsemi najboljšimi, saj tudi 41-letni Peter Kauzer še ne razmišlja o upokojitvi. Čeprav je blagajna KZS prazna, bodo zimske priprave opravili v toplih krajih, kot že v preteklosti, to pa so otok Reunion v Indijskem oceanu, ki je del Francije, Združenih arabskih emiratih in Pauju v Franciji. Potovanje v Avstralijo je velik finančni zalogaj, zato pozimi nihče ne bo odšel na trening na olimpijsko progo v Penrith pri Sydneyju. Ker bo na tej progi oktobra svetovno prvenstvo, bo ekipa na prizorišče odpotovala že septembra, tam opravila več treninga in se prilagodila na deseturno časovno razliko. »Čeprav smo težavah, programa za tekmovalce nismo krčili, ampak je sestavljen v enakem obsegu, kot je bil doslej. Pomagali si bomo s krediti, iskanjem novih sponzorjev in denarjem, ki jih bomo pridobili z lastno dejavnostjo. Doslej smo vse težave rešili in bomo tudi te,« je odločen Jelenc.
