Ali je prav, da so sodniki Savška in Kauzerja kaznovali, da v finalu (Savšek) in polfinalu (Kauzer) nista pravilno prevozila vratc, je v Parizu veliko govora. Neosvojiti olimpijske kolajne ali se na največji tekmi neuvrstiti v finale, je življenjsko, oba športnika pa že imata olimpijsko kolajno, zato bosta ostala nesmrtna ne glede na razplet v Parizu. Kako športnik doživlja poraz, kaže njegovo veličino. In na tej črti je v Franciji 40-letni Kauzer povsem pogrnil. Zdi se, da se tako vrhunski športnik kot številni okrog njega trudijo slovenski javnosti povedati, da so prišli sodniki na olimpijske igre zgolj z enim namenom. Da neupravičeno kaznujejo Slovence ter jih pošljejo domov brez kolajne. Kauzer si lahko za nazaj pogleda, kako so olimpijski poraz prenesli odbojkarji, ki za razliko od njega še niso dosegli olimpijske kolajne. Nihče med njimi se denimo ni spraševal, kakšen bi bil razplet dvoboja proti Poljski, če sodniki Urnautu v ključnih trenutkih ne bi dosodili nošene žoge, ali iskal kakšnih drugih odgovorov. Poraz so sprejeli dostojanstveno in z njimi vsa Slovenija, potem ko je bila Poljska boljša v vseh odbojkarskih prvinah.
A vse to Kauzerju še ni bilo dovolj. Po nastopu v novi olimpijski disciplini, kajakaškemu krosu, je za STA izjavil, da bi bil v danih okoliščinah raje doma kot na igrah, saj je za dve tretjini tekmovalcev nastop bolj hec. Dodal je še, da so pravila, kdo lahko nastopi, zgrešena. Kar izjavlja športnik z olimpijsko kolajno, je žaljivo do njega, domače in mednarodne športne panoge, nacionalnega olimpijskega komiteja in olimpizma nasploh.
Medtem se številne športne panoge borijo, da bi imele več končnih odločitev. Eno takšnih je športno plezanje, ki je bilo prvič na igrah pred tremi leti v Tokiu. Da je Janja Garnbret postala olimpijska prvakinja, je morala poleg balvanskega in težavnostnega plezanja tekmovati tudi v hitrosti, ki je ni pred tem resno trenirala nikoli. Letos v Parizu bodo podelili dva kompleta odličij, saj so ločili hitrost od skupka težavnosti in balvanov. Športna panoga je očitno znotraj Mednarodnega olimpijskega komiteja premlada, da bi ji namenil več končnih odločitev. Z njimi bi imeli še uspešnejšo najboljšo športno plezalko na svetu, ki jo ne pozna le Slovenija, temveč ves svet. Vsi osvajalci slovenskih olimpijskih kolajn tega privilegija nimajo.
