Kot je razvidno iz njenih odgovorov, odgovornosti za finančno luknjo ne čuti. Nasprotno, prepričana je, da je nastali minus pravzaprav naložba v slovenski judo, ki mora, kot ji je znano, pripraviti finančni načrt odplačevanja Evropski judo zvezi (EJU), kar lahko »s primerno strategijo in gospodarnim ravnanjem dolg pokrije.«
Zlata olimpijka iz Londona leta 2012 pravi, da so bili vsi trije dogodki (še kodokan seminar) izvedeni na najvišji ravni, kar je bilo priznano tudi s strani EJU, in dodaja: »Kljub organizacijskemu uspehu naj bi JZS po informacijah, ki sedaj krožijo, pri dogodkih zabeležila približno 58 tisoč evrov minusa. Razlog za morebitni finančni primanjkljaj izhaja s stališča EJU, da tekmovalci, ki nastopajo, lahko samostojno izbirajo namestitve. Mi smo se tega zavedali, zato smo šli v iskanje dodatnih sponzorjev (po njenih besedah je imelo takratno vodstvo JZS pripravljenih devet sponzorjev, ki bi s svojo podporo pomembno izboljšali finančno stanje JZS, a so po razrešitvi predsednika Galufa od sodelovanja odstopili, op. p.). Pretekla prvenstva so pokazala, da je približno 80 odstotkov udeležencev bivalo v uradnih hotelih. V našem primeru pa jih je manj kot 15 odstotkov. Preostali so si poiskali druge namestitve, nekateri celo na Hrvaškem.«
Urška Žolnir Jugovar je zelo neposredno spregovorila o odnosih z Judo zvezo Slovenije, ki kažejo na burno dogajanje v preteklosti. Urška Žolnir Jugovar je izpostavila, da so ji na JZS na začetku letošnjega leta predstavili, da nimajo neporavnanih licenčnin do EJU. Prejšnji mesec je kot soprejemnica elektronske pošte, poslane na JZS, izvedela, da je zgodba drugačna. Na vprašanje, ali je zapustila funkcije v slovenskem judu zato, ker je nekaj mesecev po omenjenih evropskih prvenstvih proti Aljažu Sedeju izgubila boj za generalno sekretarko JZS, je odgovorila: »Ne! To sem storila zato, ker sem videla, kaj se dogaja v ozadju slovenskega juda. Naj poudarim, da so mi na JZS obljubili, da lahko dobim mesto generalne sekretarke brez volitev, če bom pomagala razrešiti takratnega predsednika Lovrencija Galufa. Na takšno politično kupčkanje nisem pristala in ga ostro obsojam! Vseeno sem šla v boj za generalno sekretarko, in sicer po neodvisni poti. Tudi zaradi tega, ker sem vedela, da imam kljub vsem pritiskom veliko podporo klubov, ki jih nisem želela razočarati.«
