»Moji navijači so vedno zlati, ni važno, kakšna je medalja. Sprejem je vedno neverjeten in ga takega sem pričakoval. Še bolje pa bo v mojem Gornjem gradu. Z veseljem si bom za navijače in druge podpornike vzel čas, se z njimi poveselil, današnja in mogoče še kakšna noč bo kratka,« je bil vrnitve vesel Tiršek, ki je osvojil zlato kolajno v zračni puški stoje, v preostalih dveh disciplinah, v katerih, pa je ostal brez finala, kar pa ga ni spravilo v slabo voljo.

»Konkurenca je strašna. Jaz sem se najbolj fokusiral na disciplino, v kateri sem zmagal. Tudi v drugih dveh je bila kolajna dosegljiva, a desetinke odločajo. En malo slabši strel pa ostaneš brez finala. Ko sem videl, kdo se je boril za kolajno, sem bil prepričan, da bi bil med njimi lahko tudi jaz. A to je zdaj pozabljeno. V Pariz sem odšel po zlato, prišel z zlatom in to je to,« je dejal Tiršek, ki na prizorišču ni občutil olimpijskega vzdušja, predvsem, ker je bilo strelišče precej oddaljeno od Pariza in drugih prizorišč.

»Mi nismo bili del olimpijske vasi, prelepo strelišče je namreč 300 kilometrov oddaljeno od Pariza. Bolj kot olimpijskega smo imeli duh svetovnega prvenstva. Vzdušje je bilo sicer perfektno, lahko smo uživali. Sam še najbolj po nepozabni zmagi, ko so mi čestitali ljudje iz vsega sveta. Bil sem presenečen, kako mi vsi privoščijo to zlato,« je še vedno ponosen strelec.

Načrtov za naprej še nima. »Najprej bo sledil počitek, da malo umirim glavo, da se ta malo sprazni, telo pa spočije. Velika tekmovanja zahtevajo veliko priprav, ne samo telesnih, ampak tudi psiholoških. Psihološka moč je zelo pomembna. Po novem letu pa bomo videli, kako naprej,« o prihodnosti ne želi prehitro govoriti zlati paraolimpijec.