Na konferenci »Destinacija: Uspeh«, ki je včeraj v organizaciji Vzajemcev potekala na Bledu, je bil eden od osmih uglednih govornikov nekdanji vrhunski teniški igralec Boris Becker. Ker je bila konferenca namenjena finančni pismenosti, je 56-letni Nemec predaval o temi s področja vrhunskega športa. Osrednja tema so bile napačne poslovne odločitve, zaradi katerih je zašel v finančne težave. Le-te so ga pripeljale do bankrota in zapora zaradi davčne utaje. Zgodba Borisa Beckerja kaže, kako minljiv je lahko uspeh in kako pomembne so premišljene poslovne odločitve. Zato je nekdanji trener najuspešnejšega teniškega igralca vseh časov Novaka Đokovića razlagal o tem, zakaj milijoni v vrhunskem športu včasih niso dovolj za življenje po upokojitvi, kako drage so lahko napačne poslovne odločitve in kaj se lahko naučimo iz lastnih napak.
Najraje igral proti tekmecu, ki ga je premagal
»Verjamem, da se v življenju vse zgodi z razlogom,« je moto Borisa Beckerja, ki je na začetku pogovora v nabito polni Festivalni dvorani dejal, da ga med občinstvom spremlja nova žena. Kot je obljubil, njegova zadnja v življenju. »Verjetno danes ne bi bil med vami, če kot najstnik ne bi osvojil Wimbledona. To me je zaznamovalo v življenju. Ne predstavljam si, kaj bi se danes zgodilo najstniku, ki bi v poplavi vseh medijev dosegel nekaj takega. Zato sem lahko vesel, da sem sploh živ. Včasih me kateri od mojih otrok vpraša, kako sem s svetom lahko komuniciral brez telefona. Odgovorim mu, da smo se takrat pogovarjali, kar se jim zdi nerazumljivo,« je pripovedoval in ponosno povedal, da finale Wimbledona v živo gleda milijarda gledalcev. Zanimivo je, da je leta 1985 za zmago v Wimbledonu zaslužil dobrih 150.000 evrov, kar bi danes znašalo slabih 400.000 evrov. Današnji zmagovalec Wimbledona prejme skoraj desetkrat višji znesek.
»Kaj je pritisk? Nekaj, kar vonjamo, jemo, delamo? Pritisk je v glavi in si ga ustvarjaš sam. Predvsem z vprašanjem, kaj se bo zgodilo, če ne dosežeš cilja. Stres je po mojem mnenju nepotreben. Ena najbolj znanih Zemljank Billie Jean King sicer pravi, da je pritisk privilegij,« je bilo eno od razmišljanj enega najslavnejših Nemcev, ki je tudi dejal, da je najbolj užival na tekmi proti tekmecu, s katerim je izgubil. »To sta bila v prvi vrsti Andre Agassi in Pete Sampras, žal ima tudi Ivan Lendl boljše razmerje zmag in porazov.« Becker je priznal, da bi, če bi imel možnost vplivati na lastno kariero, pri 17 letih v Wimbledonu v četrtfinalu raje izgubil, prišel naslednje leto do polfinala in potem postopno do zmage. »Ko pri 17 letih splezaš na vrh sveta, si malce izgubljen. Kaj ti še ostane?« se je spraševal.
Novak Đoković kot brat
Poudaril je, da je sicer odraščal v majhnem zahodnonemškem kraju v premožni družini. »Ko je oče dobil ponudbo poslovneža, da bi me kupil, jo je zavrnil. Dejal je, da denar ni najpomembnejša dobrina v življenju.« Na vprašanje, ali ga je Novak Đoković povabil k sodelovanju, je odgovoril, da Novak drugih ne kliče. »On se javi, ko ga imaš možnost poklicati. Stik sva seveda navezala tako, da sem ga poklical jaz. Takrat je bil drugi igralec sveta, izgubil je nekaj pomembnih dvobojev in si je želel nekaj več. Takšen je bil začetek najinega uspešnega sodelovanja. Najpomembnejše je, da sva ostala prijatelja. Lahko se slišiva, ko imava težave. Lahko rečem, da je Novak moj brat,« je bil Nemec spoštljiv do Srba. Občinstvo je spravil v smeh z izjavo, da Đoković ne le da ne pije alkohola, temveč praktično tudi ne je. »Moram vam povedati tudi nekaj o Sloveniji, o čemer me niste vprašali. Moj prvi trener je bil Boris Breskvar, ki je treniral tudi Steffi Graf. Vprašanje je, kakšna bi bila moja kariera brez njega. Naj počiva v miru.«
V nadaljevanju pogovora se je Boris Becker dotaknil financ. »Kako lahko najstnik, ki v nogometu v najstniških letih zasluži na desetine milijonov evrov, razume, koliko je zaslužil? V svojem primeru sem se pri naložbah učil na lastnih napakah. Najpomembnejše vprašanje je, ali imaš dovolj denarja. Ta pojem je zelo relativen. Vedno lahko zapraviš več, kot zaslužiš. K sreči sedaj vem, da imam denarja dovolj. Če ima nekdo boljši avto od mene, mi ni mar. In tako je tudi pri drugih dobrinah. Sam sem v zrelih letih spoznal, kaj je pomembno zame in v čem uživam. V delu najbolj takrat, ko analiziram teniške dvoboje. V zasebnem življenju sem ponosen na mlajšo in inteligentno ženo,« je pojasnjeval Becker in med drugim dejal, da družbena omrežja ne kažejo življenjske realnosti, zato jih ne spoštuje preveč. Kot tudi ne številnih medijskih laži, za katere pravi, da sta prava le njegovo ime in letnica rojstva. Najbolj pa sovraži bombastične naslove.
Alcaraz in Sinner nista dovolj
»Kdo je najboljši igralec vseh časov? Ne vem. Rad bi videl dvoboj na pesku med Björnom Borgom in Rafaelom Nadalom, ki bi potekal z lesenim loparjem, s kakršnim je igral Borg. Lahko vam povem, da je moja najljubša teniška igralka vseh časov Steffi Graf. Najvplivnejša teniška igralka pa je brez dvoma Billie Jean King. Čas je igral pomembno vlogo, vselej je imel svoje teniške zvezdnike, ki jih je opeval ves svet,« je na vprašanja občinstva odgovarjal Nemec in si po koncu uradnega dela vzel nekaj minut tudi za Dnevnik. »Zaradi Federerja, Nadala in Đokovića je tenis najpopularnejši šport na svetu. V ozadju imamo Carlosa Alcaraza in Jannika Sinnerja. A to je premalo. Potrebujemo še koga, da bo lahko tenis popeljal na drugo raven. Ali se bo to zgodilo, ne vem, bo pa težko.«
Becker je odločno zanikal navedbe Andreja Agassija, ki je dejal, da je to, kam bo Becker serviral, vedel po tem, na katero stran je pred začetnim udarcem premaknil štrleč jezik. »Resnično mislite, da je videl 33 metrov daleč, da je videl moj jezik? Povem vam lahko, da Agassi prihaja iz Las Vegasa in da potrebuje šov.« Na naše vprašanje, na koga bi, če bi lahko izbiral med Alcarazom in Sinnerjem, stavil, da bo po koncu kariere osvojil več turnirjev za grand slam, je odgovoril, da se je prevečkrat uštel, da bi si drznil kaj takšnega. »Sinner je bolj talentiran, Alcaraz pa atletski, naraven. V prvi vrsti bi rad videl, da bi ju njuna vrstnika kdaj premagala. Za zdaj jima najbolj sledita Holger Rune in Ben Shelton.«